Množično obiskana prednovoletna tiskovna konferenca ruskega predsednika Vladimirja Putina je bila letos za uro krajša kot lani in to je bilo pravzaprav tudi edino presenečenje, s katerim je postregel. Vsi drugi njegovi odgovori na skupaj 53 vprašanj domačih in tujih novinarjev, med njimi dveh ukrajinskih, so bili v okviru njegovih znanih stališč o notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih, gospodarstvu, odnosih s sosedi in tudi zasebnem življenju po ločitvi, ko je dal radovednežem vedeti le, »da ljubi in je ljubljen«.
Metaforo o vklenjenem medvedu je Putin uporabil kot odgovor na vprašanje, ali so sedanje ruske gospodarske težave cena ponovne združitve s Krimom. »Ne gre za povračilo zaradi Krima. To je cena naše naravne želje, da Rusijo ohranimo kot nacijo, civilizacijo in državo,« je dejal, in dodal da »četudi bi ruski medved sedel mirno, zobal jagode in lizal med, ga ne bi pustili pri miru«. Po njegovem mnenju jim niti vklenjen ne bi bil dovolj, zato bi ga nagačili ter se nato polastili njegove sibirske tajge, saj je od zahodnih predstavnikov že slišal pripombe, da »rusko lastništvo Sibirije ni pošteno«. »Mehiki ukrasti Teksas – je bilo to pošteno? Imeti nadzor nad lastno zemljo pa ni pošteno in bi se mu morali odreči?« se je spraševal ruski predsednik in v nadaljevanju odgovorov na to temo dejal, da je Zahod protirusko stališče širil že dolgo pred ukrajinsko krizo. Dokazi so v neposredni podpori terorizmu na severnem Kavkazu, širitvi Nata na vzhod, postavljanju protiraketnega ščita v vzhodni Evropi in tudi načinu, kako so zahodni mediji pokrivali zimske olimpijske igre v Sočiju. Putin je poudaril, da Rusija niti politično nikogar ne napada, da zgolj brani svoje interese in predvsem želi razvijati normalne odnose z drugimi državami na vseh področjih, dokler slednje to želijo. To je poudaril tudi ob energetskem vprašanju, ko je dejal, da so ruski energenti za Evropo najugodnejša in najbolj zanesljiva preskrba.
Pri vprašanjih o gospodarski krizi in največjem razvrednotenju rublja po bankrotu države leta 1998 se je Putin zatekel k posplošenim odgovorom. Priznal je 20- do 30-odstotni vpliv »zunanjih dejavnikov« oziroma sankcij in padca cen nafte na svetovnem trgu, a se osredotočil na razlago, da se mora Rusija predvsem odlepiti od zanašanja na naravne vire in se osamosvojiti od uvoza dobrin z razvojem lastnih proizvodnih zmogljivosti. Omenil je, da bo letošnje leto še vedno beležila minimalno gospodarsko rast v višini 0,6 odstotka, za prihodnje leto pa ni omenjal številk. Navedel je le, da lahko sedanja kriza tudi pod najbolj neugodnimi pogoji traja največ dve leti, je pa opozoril, da bo zato treba prilagoditi državni proračun. Ta naj še ne bi bil v težavah, tudi devizne rezerve znašajo dobrih 400 milijard dolarjev, tako da je sodržavljanom pred novim letom obljubil, da bo država spoštovala vse svoje socialne obveznosti. V retorično dovršenem nastopu je Putin sprejemal tudi vprašanja domačih in tujih novinarjev, ki so njegovi znani ostri kritiki. Med drugim je ukrajinsko vlado in proruske upornike pozval k celoviti božični menjavi vseh ujetnikov, predsednika Petra Porošenka pa ocenil kot človeka, s katerim je možno iskati politično rešitev ukrajinske krize na temelju dogovora iz Minska.
