Rusije zaradi ukrajinske krize ne bodo zaprli za železno zaveso, je v omenjenem intervjuju dejal ruski predsednik Putin, za rusko državo bi bilo to usodno. »Nihče ne bo okoli naše države postavil zidu,« je v omenjenem intervjuju dejal ruski predsednik.
Hkrati je Putin zelo ostro tako Združenim državam Amerike kot tudi Evropski uniji očital svetohlinstvo in hinavščino. Zanje je Rusija sprejemljiva kot partner le tedaj, če se vede v skladu z njihovimi predstavami. V trenutku, ko Rusija poskuša ščititi svoja interesna področja, se ta odnos temeljito spremeni. Ruski predsednik je v intervjuju hkrati poudaril, da gospodarske sankcije Zahoda, padajoča cena nafte in vrednosti rublja nimajo nikakršnega katastrofalnega vpliva na rusko gospodarstvo.
Toda v resnici gospodarske sankcije Zahoda, ki se usmerjajo predvsem na donosno energetsko, orožarsko in finančno industrijo, odločilno vplivajo na vrednost ruske valute in tamkajšnjo inflacijo. Cena nafte je predvsem zaradi novih metod pridobivanja v Združenih državah Amerike, ki bo kot vse kaže v prihodnosti narekovala ceno črnega zlata, od letošnjega junija padla za tretjino. Za približno toliko je padla tudi vrednost ruskega rublja.
Lavrov: Zahod hoče zrušiti sistem
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v soboto Zahodu očital, da hoče z gospodarskimi sankcijami izsiliti spremembo družbenega sistema v Rusiji in ne gre le za to, da bi spremenili njeno ravnanje v ukrajinski krizi. Javne osebnosti na Zahodu se zavzemajo za zaostritev sankcij, je dejal Lavrov, te sankcije pa zaostrujejo razmere v gospodarstvu in izzivajo javne proteste.
Zahod Rusiji očita, da podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine in jih oskrbuje z borci in orožjem. Rusija to vztrajno zanika. Iz Kijeva so v soboto Rusiji očitali, da v bojih v vzhodni Ukrajini sodeluje okoli 7500 ruskih vojakov, ki prispevajo k temu, da so razmere na vzhodu države še bolj nestabilne. Po podatkih Organizacije združenih narodov je od začetka v Minsku dogovorjenega premirja v vzhodni Ukrajini življenje izgubilo okoli 1000 oseb.
Ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je ob obletnici začetka protestov na Majdanu obiskal Kijev, je Rusiji očital, da krši sporazum iz Minska in dejal, da se bo Rusija tako dolgo, kot bo ta sporazum kršila, soočala tudi z naraščajočimi stroški in čedalje večjo izolacijo.
Nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier, ki je prejšnji teden potoval tako v Kijev kot tudi v Moskvo, je posvaril pred trajno odcepitvijo ukrajinskega vzhoda od matične države. »Upam, da v regiji zadeve še niso odločene,« je dejal Steinmeier in Rusijo spomnil na dano obljubo, da ne bo kršila enotnosti Ukrajine. Realna situacija na ukrajinskem vzhodu trenutno kaže nekaj drugega, je dejal Steinmeier.
Odpovejte se ostrim besedam
Kljub temu nemški zunanji minister svari pred zaostrovanjem dialoga z ruskim predsednikom Putinom. Znano je, da nemški socialdemokrati niso bili ravno najsrečnejši, ko je nemška kanclerka Angela Merkel po srečanju vrha industrijskih držav G20 v Sydneyu spustila nekaj gorkih na račun ruskega predsednika Putina.
Merklova je Putinu očitala teptanje mednarodnega prava in zastarelo razmišljanje v okviru interesnih sfer. Kmalu zatem so njenega zunanjega ministra presenetljivo sprejeli v Moskvi. Steinmeier je namreč menil, da je bil vrh priložnost za neposredne pogovore in tiho diplomacijo, vendar so po njegovem mnenju nekateri politiki srečanje dvajseterice izkoristili za javno predstavo, ki na koncu ni koristila nikomur. Kljub temu je Steinmeier kmalu zatem pojasnil, da sta s kanclerko Angelo Merkel glede ukrajinske krize enakih stališč, res pa je, da Steinmeier javno nasprotuje temu, da bi se Ukrajina pridružila Natu.
