O vsebini odgovora Pusićeve na hrvaškem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve niso želeli govoriti. Točen datum prihodnjega srečanja Arharja in Rogića pa bodo pravočasno sporočili, so še dejali. STA odgovor slovenskega zunanjega ministrstva še pričakuje.
Zadnji dogovor 4. oktobra
Erjavec je na sredini seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) povedal, da odgovora Pusićeve na svoje pismo še ni prejel. Kot je pojasnil, je bil zadnji dogovor z zvezi z Ljubljansko banko dosežen 4. oktobra na Bledu.
Pred oktobrskim srečanjem strokovnjakov je Pusićeva predlagala Erjavcu, naj se državi skupaj obrneta na baselsko Banko za mednarodne poravnave (Bis). Predlog sta potem na Bledu podprla tudi Arhar in Rogić.
Erjavec je nato pisal Pusićevi, da je Slovenija pripravljena reševati spor o LB v okviru nasledstva pri baselskem Bisu le ob pogoju, da Hrvaška umakne pooblastila, ki jih je hrvaško finančno ministrstvo dalo Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ) za tožbe proti LB in LNB v imenu Hrvaške. Nanašajo se na devizne vloge, ki jih je Zagreb prenesel v javni dolg in preko komercialnih bank varčevalcem že poplačal v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
Arharju in Rogiću je treba pustiti, naj opravljata svoje delo
Sicer je Pusićeva sredi oktobra zavrnila možnost, da bi Hrvaška umaknila pooblastila, "če ne bo alternativne rešitve". Obenem je dejala, da je treba pustiti Arharja in Rogić, naj opravita svoje delo in predlagata konstruktivne in izvedljive predloge za rešitev spora o LB.
Le dan potem ko je v začetku novembra Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naložilo slovenski državi, naj izplača dolgove dvema nekdanjima varčevalcema LB iz BiH, je Pusićeva na novinarski konferenci v Zagrebu dejala, da sta finančna strokovnjaka prišla do kompromisnega predloga za prenesene devizne prihranke hrvaških varčevalcev LB, ki je sprejemljiv za hrvaško stran.
Slovenska stran je potem večkrat zanikala, da bi prišlo do kakršnega koli dogovora strokovnjakov po 4. oktobru, na Zrinjevcu pa niso ponudili dodatnih pojasnil izjav svoje ministrice.
Multilateralen in dvostranski koncept
Rogić je za hrvaške medije potrdil, da ni bilo novih predlogov ter da je njegov in Arharjev koncept dvodelen - multilateralen in dvostranski. S prvim sta podprla pobudo Pusićeve, da obe državi v pismu skupaj zaprosita Bis za posredovanje pri reševanju spora o LB v skladu s sporazumom o nasledstvu.
V drugem delu pa sta z Arharjem nakazala nekatere smeri in orisala možne rešitve, o katerih bo beseda tekla na prihodnjih srečanjih, potem ko bosta oba o tem obvestila svoji vladi in od njiju dobila zeleno luč. Rogić je poudaril, da je Pusićeva omenjeni koncept podprla in ga ocenila kot razumnega in sprejemljivega.
Erjavec je v sredo izražal pričakovanje, da se bodo zadeve začele hitreje odvijati, saj se bliža rok za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU.
V Zagrebu vztrajajo pri tem, da je reševanje spora o LB potrebno ločiti od postopka ratifikacije hrvaške pogodbe v DZ ter pričakujejo, da Slovenija ne bo zadnja članica EU, ki bo pogodbo ratificirala pred načrtovanim vstopom Hrvaške v EU 1. julija 2013.
