Prvinski nagon neustavljive privlačnosti letovanja

Erika Mubi Smolak, junakinja resničnostnega šova Ljubezen na seniku

Pravzaprav sem najpogosteje letovala na Hrvaškem, tudi ko ni bilo časa in možnosti za pravi dopust, se je vedno našel kakšen dan za obisk hrvaške obale. Letovala sem v različnih krajih, ko sem si oddih privoščila samo za kakšen dan, pa je to bila zmeraj Pinesta pri Novigradu.

V načrtu imava letovanje, ki sva ga dobila za poročno darilo od moje prijateljice Sandre, in sicer teden v njihovem družinskem apartmaju na Pagu. Glede na to, da se nama je ravnokar pridružila nova družinska članica, bo letošnji dopust zame tudi malce deloven – med drugim moram dokončati branje priročnika Pravilno ravnanje z dojenčkom. Sicer pa je zame pomembno le, da mi je všeč plaža in da je nastanitev v nekoliko bolj umirjenem kraju.

Prvih se sicer ne spomnim, ampak ko sem bila stara tri ali štiri leta, mi je mami na letovanju kupila čudovit klobuček, in ko sva šli na izlet z ladjo, ga je veter odpihnil v morje.

Drago Bulc, Homo turisticus, predsednik FIJET Slovenija

Na Hrvaškem sem letoval že več kot štiridesetkrat. Od Kanegre do Dubrovnika. Prve počitnice pa sem preživel na Bolu na Braču, če bi se temu lahko reklo počitnice. Tam sem bil namreč na maturantskem izletu in seveda so bile noči zelo kratke, dnevi pa naporni, vendar nepozabni. Prav letos bom praznoval 30-letnico počitnikovanja na Kornatih. Robinzonsko življenje je meni in moji družini zlezlo pod kožo, zato si počitnic ne predstavljamo drugje kot na Kornatih.

Ker sem prepotoval veliko sveta, sem spoznal, da je najlepša dežela na svetu Slovenija, najlepšo obalo pa imajo naši sosedje – zaradi razgibanosti obale in številnih otokov ter nerazvitosti turizma, ki drugod z betoniranjem kvari videz obale in pogosto tudi avtohtone prebivalce. Seveda tudi na Hrvaškem niso imuni za to negativno plat turizma. Je pa k sreči, še posebej na otokih, veliko skritih kotičkov, ki jih najdejo le ljubitelji navtike in robinzonskih počitnic.

V štirideset letih se jih je nabralo kar veliko, saj na Kornatih počitnikujemo zato, da se sprostimo in nasmejimo ter da si pripovedujemo najboljše zgodbe. Ena se je pripetila našemu prijatelju, ki na Kornatih letuje vsako leto po večkrat že več kot štirideset let. Kmalu si je omislil plovilo, seveda tradicionalno leseno, čeprav so takšne lepotice muhaste in jih je treba stalno vzdrževati. Včasih pa se uprejo in tako je treba do obale tudi priveslati. Prijatelj je ob enem takšnih dogodkov imel srečo, ker sta bila z njim dva, ki sta se dobro spoznala na motorje. Poskusila sta vse mogoče, vendar se ladja ni premaknila. Takrat je mimo pripeljal gostilničar iz sosednjega zaliva in takoj opazil, da »Jurin brod nema propeler«. Jure je med domačini priljubljen, novica se je takoj razširila in naslednje jutro so mu pripeljali kar nekaj ladijskih vijakov.

O prednostih sem že povedal nekaj. Mislim, da je velika prednost hrvaškega turizma tudi bližina velikih emitivnih trgov, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, ni pa zanemarljiva tudi Slovenija. Zaradi bližine Slovenci na Hrvaško pridemo večkrat na leto in smo dobri potrošniki, velik zaslužek jim omogočimo tudi z navtičnim turizmom.

Hrvaška si je pri razvoju turizma naredila največ škode kar sama s tisočimi črnimi gradnjami, ki pogosto tik ob obali kazijo naravne lepote. Čeprav se razmere spreminjajo v pozitivno smer, pri kulinarični ponudbi še zaostajajo za nekaterimi najbolj razvitimi sredozemskimi državami. Ob bogatem kmetijskem zaledju bi lahko ponudili več domače zelenjave in sadja, predvsem imajo predrago vino, pretiravajo pa tudi s cestninami in cenami vozovnic za trajekte. Sicer pa se tega zavedajo in napake vsako leto odpravljajo. Menim, da je Hrvaška že v klubu velikih, tudi po zaslugi učinkovite turistične promocije, ki jo na daljnih turističnih trgih v zadnjih letih izvaja skupaj s Slovenijo.

Nisem prerok, vendar bo hrvaški turizem veliko pridobil. Morda do vstopa v schengensko območje še ne toliko kot po tem, ko bodo meje s preostalimi državami EU popolnoma izginile. Letos pa se lahko zgodi, da bodo imeli celo slabše rezultate kot lani, saj so morali ponovno uvesti vizume za vse bolj številne goste iz Rusije, Ukrajine in Turčije. Sicer pa našim sosedom v imenu slovenskih turističnih novinarjev izrekam prisrčno dobrodošlico v veliki evropski družini turističnih držav in seveda uspešno turistično leto 2013.

Slon in Sadež – Igor Bračič in Jure Karas, glasbenika, stand-up komika, voditeljski par

S: Da, redno hodim na Trdinov vrh.

S: O, ja... še ko sem bil PAGlavec smo BRAČiči, poRABili vsako poletje in se obnašali kot, da je hrvaška obala naša LAST. »OVO je naše čuj,« sem se kot otrok večkrat zadrl in dvignil roke VISoko v zrak. Tudi domačini so se strinjali: »Nije vam MALI LOŠ«, IN Je bilo že vse v redu. Ja, tako je bilo, ko sem bil froC, RES.

S: Vsako leto drugam, predvsem zaradi izjemnega nerazumevanja upraviteljev hrvaških kampov do eksperimentalnih ognjemetov in tekmovanj v trošenju pitne vode.

S: Zdaj ko sem malce v letih, sem ugotovil, da velja ljubo doma, kdor ga blizu ima, zato se zapeljem samo do najbližjega otoka, z mostom.

S: Na Braču. Bilo je čudovito – kot doma, le da je pivo dražje, natakarji bolj nesramni in gneča večja. Skratka, isto kot v centru Ljubljane.

S: Na Krku, bilo je isto kot prejšnje leto in leto pred tem. Tudi drugo leto bo tako in naslednje tudi.

S: Nasmehi Hrvatov, ki jim je neka naša banka ob odcepitvi zasegla premoženje.

S: To, da me sladoledarji včasih zamenjajo za Nemca. Za trenutek sem državljan srednje urejene države. Dober občutek.

S: Da, spomnim se, kot bi bilo danes. Spalna vreča, stare adidaske in veter v laseh. Nič od tega nisem imel.

S: S kolonijo v Punatu. Še vedno poskušam pozabiti.

S: Zadnji dve slovenski vladi?

S: Stopil sem na morskega ježa, ampak je bilo vse kul, ker ni bila moja noga. th, vav