Po množičnih protestih so iz egiptovske vlade danes že odstopili ministri za turizem, okolje, komunikacije, pravosodje ter javne službe, navaja neimenovani visoki vir iz vlade.
Protestniško gibanje Tamarud (Uporniki), ki so vodili demonstracije v preteklem tednu, so predsedniku Mohamedu Mursiju danes postavili ultimat. Do torka popoldne do 17. ure mora odstopiti in dovoliti izvedbo predčasnih volitev, ali pa naj se sooči s civilno nepokorščino ljudi po državi. Do poziva protestniškega gibanja prihaja po še eni nemirni noči, ko so demonstranti razdejali sedež političnega krila Muslimanske bratovščine v Kairu. Čeprav so policisti varovali poslopje, okoli njega pa so postavili tudi peščene pregrade, množice niso mogli zadržati. Po poročanju tujih tiskovnih agencij naj bi bilo pri uničenju sedeža Muslimanske bratovščine ubitih najmanj pet oseb, med nedeljskimi protesti pa naj bi umrlo šestnajst ljudi, 780 pa je bilo ranjenih.
48 ur kot končna priložnost za prevzem odgovornosti zgodovinskih okoliščin
"Oborožene sile znova izražajo zahtevo po izpolnitvi zahtev ljudi in vsem stranem daje 48 ur kot končno priložnost za prevzem odgovornosti zgodovinskih okoliščin, v katerih je država," je poudaril obrambni minister Abdel Fatah al Sisi. Če zahteve ljudstva ne bodo izpolnjene v danem roku, bodo oborožene sile ukrepale na osnovi svoje nacionalne in zgodovinske odgovornosti, še navaja izjava.
Vojska se je odločila ultimat postaviti dan zatem, ko je bilo med množičnimi protesti proti Mursiju po podatkih egiptovskega ministrstva za zdravje ubitih 16 ljudi, 780 pa je bilo ranjenih. Po navedbah vojaških virov so bili to najmnožičnejši protesti v zgodovini države, saj naj bi se na ulice egiptovskih mest zgrnilo na "milijone" ljudi.
Zaupanje v Mursija upada v različnih delih družbe
Egipt je včeraj obeležil prvo obletnico Mursijevega vladanja. Na čelo države se je po strmoglavljenju Hosnija Mubaraka dotlej malo znani politik na prvih svobodnih volitvah zavihtel s prepričljivo večino. Njegov volilni uspeh je možno pojasniti z njegovimi političnimi koreninami. Prihajal je iz Muslimanske bratovščine, najbolje organizirane politično-verske skupine v Egiptu, ki je bila v času Mubarakovega vladanja potlačena, njihovi voditelji, podporniki in simpatizerji pa so polnili egiptovske zapore.
Toda po letu dni vladanja Mohameda Mursija zaupanje v predsednika ni upadlo zgolj med sekularisti, liberalci in socialisti, temveč tudi pri večinskem tradicionalnem verskem delu prebivalstva, ki je glavna volilna baza Muslimanske bratovščine. Razočaranje je veliko predvsem nad tem, da Mursi z novo vladno ekipo ni uspel zajeziti visoke inflacije in izboljšati življenjskega položaja ljudi v državi. Prihodki od turizma so upadli, manj je tudi tujih investicij v državi. Nezadovoljstvo ne tli zgolj zaradi slabšega gospodarskega stanja v državi, temveč tudi zaradi Mursijeve uzurpacije oblasti. S predsedniškimi dekreti si je hotel izboriti večje pristojnosti, se izvzeti iz nadzora sodne veje oblasti, z globami in prepovedmi izhajanja pa se je lotil tudi kritičnih medijev.
Nadaljevanje nedokončane revolucije
V nedeljo je na trgu Tahrir demonstriralo pol milijona ljudi, tudi v središču Aleksandrije je proti Mursiju vpilo pol milijona grl. Demonstracije so potekale vsaj še v petih večjih mestih. To so bili največji protesti po 18-dnevni revoluciji proti Hosniju Mubaraku pred poltretjim letom. Nekdanji šef Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed el Baradej je demonstracije proti Mursiju že označil kot nadaljevanje nedokončane revolucije.
