Romunski zunanji minister Titus Corlatean je v ponedeljek odstopil. V to je bil prisiljen, ker se je organizacija volitev v tujini v prvem krogu 2. novembra izkazala za veliko polomijo. Zunanje ministrstvo je namreč v tujini odprlo le 294 volišč in tja poslalo komaj 160.000 glasovnic, čeprav v zahodni Evropi živi in dela od 3 do 4 milijone romunskih državljanov. Pariško in londonsko veleposlaništvo sta celo poklicali na pomoč policijo, da bi ta pomirila na tisoče jeznih Romunov, ki niso mogli sodelovati na volitvah. Najbrž je šlo za namerno malomarnost, saj so Romuni iz tujine večinoma bolj desno usmerjeni in so zato nenaklonjeni mlademu socialdemokratskemu premierju Victorju Ponti, ki je v prvem krogu zmagal s 40,4 odstotka. Drugo mesto je s 30,4 odstotka zasedel liberalec Klaus Iohannis, pripadnik nekdaj pomembne nemške manjšine, ki ima danes samo še okoli 40.000 članov. »Žalostno je, da kandidat izrabi svojo javno funkcijo zato, da onemogoči državljanom izvajanje ustavne pravice,« je pred dnevi izjavil Iohanis. »Ponta je grožnja za demokracijo v Romuniji.«
Dober premier, a to ni dovolj
V nedeljo je v vseh večjih mestih demonstriralo več deset tisoč Romunov in zahtevalo odstop zunanjega ministra, ki je to storil v ponedeljek. »Corlateanov odstop ni dovolj,« je nato izjavil predsednik Zveze romunskih združenj iz zahodne Evrope. »Zahtevamo tisoč volišč v tujini in ustanovitev posebnega kriznega odbora, ki nam bo omogočil glasovanje.« Predsednik države je v Romuniji precej pomembna funkcija, predvsem zato, ker je Traian Basescu, ki je sicer bolj desno usmerjen, s tega položaja v zadnjih desetih letih uspešno spodbujal boj proti korupciji. Če bi Ponti to nedeljo, ko bo drugi krog, uspelo zmagati, bi z 42 leti postal najmlajši predsednik države v EU. Vsekakor pa gre pod njim kot premierjem Romuniji na gospodarskem področju zelo dobro. Mnogi doma in v tujini pa se bojijo, da bi se z njegovo izvolitvijo oslabil dosedanji boj proti korupciji. Ponta namreč romunskim sodiščem očita, da so pristranska. Konec leta 2013 pa je poskušal vsiliti zakon, ki bi »zaradi prepolnih zaporov« amnestiral obsojene na manj kot šest let zapora, torej tudi tiste, ki so zaprti zaradi korupcije, med njimi Adrian Nastase, premier v letih 2000–2004.
Samo letos so v Romuniji zaradi korupcije zaprli več kot 1500 ljudi, lani 1041, predlani pa 743, tako da je za rešetkami lepo število nekdanjih politikov in nekdanjih ministrov. Pri tem ima glavne zasluge protikorupcijska skupina tožilcev (DNA), ki jo že od leta 2006 vodi mlada in odločna Laura Kövesi. Še konec septembra je DNA obtožila devet nekdanjih ministrov, da so dobili podkupnine od ameriškega Microsofta. V oktobru se je začela preiskava zaradi finančnih malverzacij ruskega Lukoila s pomočjo članov romunske vlade. Najnovejša tarča tožilcev iz DNA pa je francosko-nemški EADS (Airbus), ki je skupaj s pomočniki iz Romunije goljufal pri dobavi opreme za varovanje romunskih meja. Te tri multinacionalke naj bi Romunijo ogoljufale za milijardo evrov. Sredi oktobra pa je bil korupcije obdolžen še eden vodilnih politikov Socialnih demokratov, ki so na oblasti od leta 2012. Nezakonito si je namreč prisvojil 120 kvadratnih kilometrov gozda.
Nemec je bil tudi kralj
Za boj proti korupciji bi bilo torej bolje, da bi Romuni izvolili 55-letnega Klausa Iohannisa. Se pa tako ne bi prvič zgodilo, da bi na čelo Romunije prišel Nemec. Leta 1866 so namreč Romuni za kralja postavili Karla Hohenzollerja (1839–1914) in do leta 1947 je Romuniji vladala ta nemška dinastija. Iohannis je sicer v pogovoru za dunajski Der Standard dejal, da so nemške vrline zgolj mit. Najbrž pa je pomembneje, da namerava romsko vprašanje reševati predvsem s pomočjo šole. »Ker pa šola prinese rezultate šele čez nekaj generacij, bo tudi integracija Romov možna čez nekaj generacij,« je dejal za Der Standard in posvaril pred zahtevami po hitrih rezultatih pri integraciji Romov.