Današnja druga letna konferenca Acerja je zato po besedah Pototschniga namenjena tudi razpravi o tem, kaj je še treba narediti za to, da bi dosegli cilje za leto 2014 in koristi od notranjega energetskega trga pripeljali do potrošnikov. Energetska politika EU stremi k vzdržni, konkurenčni in zanesljivi oskrbi z energijo, ki bo spodbujala rast, kar pa po mnenju Pototschniga zahteva konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov.

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je povedal, da je bil novice o tem, da bo imel Acer sedež v Sloveniji, kot mlad Slovenec in Evropejec zelo vesel. V Slovenijo je tako prišla zelo spoštovana institucija, kot mladega inženirja pa ga je razveselila tudi novica, da je zaupanje v Slovenijo tolikšno, da je dobila sedež takšne agencije.

Omerzel je prepričan, da za integriran energetski trg potrebujemo dobro infrastrukturo. Na ministrstvu zato čutijo posebno odgovornost, da zagotovijo dobro infrastrukturo ter posledično stabilen in konkurenčen trg. Slovenija je kljub zamudam pri uveljavitvi tretjega energetskega svežnja po njegovem mnenju odprt trg, saj imajo potrošniki možnost odločati, pri kom bodo kupovali energijo in druge storitve.

Odprt trg bo na dolgi rok zagotovil konkurenčne cene za gospodinjstva

Evropska poslanka Romana Jordan (EPP/SDS) je dejala, da predstavlja leto 2014 pomemben mejnik v zgodovini energetske politike EU, saj bo zaživel Odprt trg bo po njenem mnenju vplival na vsakega posameznika - ni pomemben le za države in akterje na trgu, ampak tudi za potrošnike. Jordanova je prepričana, da bo na dolgi rok zagotovil konkurenčne cene za gospodinjstva.

Predsednik Mednarodne federacije industrijskih porabnikov energije (IFIEC) Fernand Felzinger je spomnil, da je cena nafte in drugih fosilnih goriv v letih 2007 in 2008, ko je EU oblikovala cilje, ki jih bo na področju energetike in boja proti podnebnim spremembam zasledovala v prihodnjih letih, naraščala. Strategija o dekarbonizaciji in razvoju obnovljivih virov energije je bila zato takrat smiselna.

»Problem pa je, da se prihodnost ni odvila po napovedih,« je dejal Felzinger in spomnil, da so se cene fosilnih goriv zaradi revolucije izkoriščanja nekonvencionalnih virov energije, kot je plin iz skrilavcev, ki je velik razmah doživel v ZDA, znižale.

Obnovljivi viri bodo še vedno igrali ključno vlogo v prihodnosti

Cene plina po pričakovanjih Felzingerja ne bodo več rasle, morda se bodo nekoliko zvišale v ZDA, kjer so za zdaj še nizke. Trendi tako kažejo, da se subvencije za obnovljive vire energije ne izplačajo več, ker cene fosilnih goriv verjetno ne bodo več rasle, je ocenil Felzinger.

Generalni sekretar Združenja predstavnikov elektroenergetske industrije (Eurelectric) Hans Ten Berge je prepričan, da bodo obnovljivi viri še vedno igrali ključno vlogo v prihodnosti, nasprotuje pa subvencioniranju tega sektorja, ker da to ubija konkurenco in trg.

Predsednik Evropske federacije prodajalcev energije (EFET) Paul Dawson je po drugi strani opozoril, da je pomembno, kako bomo obnovljive vire integrirali v energetsko omrežje. Subvencije za obnovljive vire energije deloma podpira, a le za razvoj določenih virov, ki še niso dosegli dovolj velike stopnje zrelosti oz. razvitosti.

Aktivnosti bi morali še pospešiti

Hans Ten Berge je sicer pohvalil delo, ki je že bilo narejeno v smeri vzpostavitve notranjega energetskega trga, meni pa, da bi morali aktivnosti še pospešiti, če želimo doseči cilj in ga vzpostaviti do leta 2014. Skrbi ga namreč, da bo leto 2014 postalo leto 2016 in da se bo vzpostavitev notranjega trga zamaknila.

Oettinger: Potrebujemo evropeizacijo energetske politike

Današnja konferenca, ki se je udeležuje tudi evropski komisar za energetiko Günther Oettinger, je namenjena analizi napredka pri vzpostavljanju notranjega energetskega trga in razpravi o izzivih, ki čakajo energetski sektor v prihodnosti. Udeležujejo se je ključni predstavniki institucij EU, energetskega sektorja in akterjev na energetskem trgu.

Oettinger je prepričan je, da morajo članice EU iskati skupne rešitve in da potrebujemo evropeizacijo energetske politike.

»Ambicija Evropske komisije je, da dobimo delujoč notranji trg za plin in elektriko,« je na novinarski konferenci dejal Oettinger, ki se udeležuje druge letne konference Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) z naslovom Energetski trgi: 2014 in pozneje.

Prepričan je, da je Acer eden glavnih instrumentov, s pomočjo katerega lahko EU doseže svoj cilj in vzpostavi notranji energetski trg.

Notranji trg v EU za veliko dobrin deluje že več desetletij

Notranji energetski trg je po Oettingerjevem mnenju ključen za EU in njeno konkurenčnost, za industrijo, ki potrebuje energente, in za to, da si lahko vsi državljani privoščijo energijo. Ob tem je spomnil, da notranji trg v EU za veliko dobrin, npr. tekstil, avtomobile in hrano, deluje že več desetletij. To je po njegovem mnenju prednost za vse - tako za proizvajalce kot tudi potrošnike.

Komisar je prepričan, da je na področju energetike še vedno prisotnega preveč razmišljanja skozi prizmo nacionalnih interesov. »Ko se trgi integrirajo, pridobimo na učinkovitosti, na ekonomiji obsega in varnosti dobave,« je dejal in dodal, da je treba več narediti na evropski ravni. »Potrebujemo evropeizacijo energetske politike,« je pozval in ocenil, da ima Acer pri tem ključno vlogo.

Komisar je prepričan, da so države članice »bolj ali manj« pripravljene na evropeizacijo energetske politike. »Vidijo, da so prednosti za vse,« je dejal in dodal, da gre pri tem za proces na srednji rok. »Ko gre za podrobnosti, so vprašanja in problemi, v splošnem pa je to sprejeto,« je dejal.

EU bo imela konec leta 2014 vse bolj delujoč notranji trg za plin in elektriko

Direktor Acerja Alberto Pototschnig je delil mnenje komisarja, da samo pravila na kratek in dolgi rok niso dovolj. »Moramo zagotoviti, da bodo ta pravila tudi uveljavljena. Če nas naslednje leto vprašajo, kje je notranji trg, in bomo mi odgovorili, da je to le skupek čudovitih pravil, dogaja pa se ne veliko, mislim, da porabniki energije in evropski državljani s tem odgovorom ne bodo zadovoljni,« je dejal.

Oettinger je priznal, da v nekaterih članicah prihaja do zamud pri uveljavljanju skupnih energetskih pravil, kljub temu pa je prepričan, da bo imela EU konec leta 2014 vse bolj delujoč notranji trg za plin in elektriko. Pototschnig je dodal, da cilj o vzpostavitvi notranjega energetskega trga do leta 2014 »ni ambicija, ampak imperativ«. »K sreči nismo tako daleč od tega,« je dodal direktor Acerja.

Slovenija je zainteresirana, da se plin iz Rusije pripelje v Evropo

Oettinger se je dotaknil tudi projekta gradnje plinovoda Južni tok, ki naj bi plin iz Rusije v prihodnjih letih pripeljal v Evropo, pri njem pa sodeluje tudi Slovenija.

Komisar je o tem govoril tudi z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom. »Slovenija je brez dvoma zainteresirana za to. Južni tok je prednost za slovenski trg, a sem lahko pojasnil ministru in on se je strinjal, da se mora Južni tok razvijati na podlagi obstoječih evropskih pravil,« je dejal.

Tretji energetski sveženj določa, da je treba prodajo oz. dobavo energentov ločiti od upravljanja z omrežjem in dostop do njega omogočiti tudi drugim ponudnikom. Ruski plinski gigant Gazprom, ki prodaja tako plin kot tudi gradi plinovod Južni tok, temu ostro nasprotuje, saj ne želi, da bi do Južnega toka dostopali tudi drugi proizvajalci plina.

Na vprašanje, ali bo Evropska komisija za projekt Južni tok odobrila izjemo in ga izključila iz te zakonodaje, kar bi pomenilo, da jim ne bi bilo treba spoštovati pravil o ločitvi dobave energentov in upravljanja z omrežjem, je Oettinger dejal, da je za ocene o tem prezgodaj.

Kot pravi, Evropska komisija še nima natančnih in uradnih informacij o podrobnostih projekta. »Imamo nekaj osnutkov, nekaj neuradnih informacij in mnogo vprašanj, a nobenih uradnih informacij. Nimamo niti uradne prošnje, da bi odobrili izjemo,« je dejal.

Acer je evropska agencija, ustanovljena s tretjim energetskim svežnjem, ki je oblikoval nov institucionalni okvir za podporo dokončanju notranjega energetskega trga za plin in elektriko. Acer, ki je svoje prostore v Ljubljani odprl marca 2011, zagotavlja sodelovanje med evropskimi energetskimi regulatorji ter tako spodbuja povezovanje energetskega trga in usklajevanje energetske zakonodaje po vsej EU.