»Ne bomo ugibali, kaj Rusija načrtuje, a vidimo, kaj počenjajo na terenu, in to nas skrbi,« je pojasnila predstavnica Nata Oana Lungescu ter dodala, da je na meji trenutno okoli 20.000 ruskih vojakov. »Dodatno kopičenje vojakov na tej meji otežuje situacijo in spodkopava napore za politično rešitev krize. To je nevarna situacija,« je zaključila. V Natu naj bi bili zaskrbljeni, da bi Moskva pod pretvezo humanitarne in mirovne misije v Ukrajino poslala vojaške sile, poroča Reuters.
Poljski premier Donald Tusk je danes opozoril, da se zadnje dni povečuje grožnja intervencije ruske vojske v Ukrajini. »V zadnjih nekaj urah smo dobili podatke, na osnovi katerih sumimo, da je vdor ruske vojske veliko bolj možen kot pred nekaj dnevi,« je dejal na novinarski konferenci.
Rusija zanika navedbe
Rusija je navedbe Nata in Tuska že zanikala, opozorila pa je, da tudi ne oborožuje in usposablja proruskih separatistov, ki se na vzhodu Ukrajine borijo z vladnimi silami. So pa pojasnili, da bodo ves teden ob meji izvajali vojaške vadbe.
V začetku leta je imela Rusija po ocenah Nata ob meji z Ukrajino postavljenih okoli 40.000 vojakov, do junija pa samo še okoli 1000. Rusija sedaj znova krepi vojaški nadzor ob meji. Poleg okoli 20.000 vojakov, ki naj bi bili trenutno na meji, je tam še večje število tankov, obrambnih zračnih sistemov, pa tudi številna letala, poroča Reuters.
Pretirana uporaba sile nad civilisti
Izredno zasedanje VS ZN je zahteval ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin, ki je položaj na vzhodu Ukrajine označil za katastrofalnega in ukrajinsko vojsko obtožil pretirane uporabe sile proti civilistom v Donecku in Lugansku. Predlagal je, naj VS odobri humanitarne konvoje s pomočjo za ogroženo prebivalstvo, ki jih bo financirala in vodila Rusija ob sodelovanju z Rdečim križem. Pomoč naj bi obsegala hrano, sanitetni material, zdravila, sisteme za prečiščevanje vode in električne generatorje.
Direktor Urada za koordinacijo humanitarne pomoči ZN John Ging je VS povedal, da je od aprila na vzhodu Ukrajine umrlo 1367 ljudi, med njimi tudi civilisti. Ranjenih je bilo okrog 4000, v Rusijo pa se je zateklo skoraj 170.000 ljudi.
»Če ne bo politične rešitve, bo nasilje, še posebej v urbanih območjih, zahtevalo še več žrtev, zato je treba ukrepati takoj,« je dejal Ging.
Primanjkuje elektrike, voda na voljo le nekaj ur na dan
Izpostavil je tudi vse slabše humanitarne razmere na območju. V Donecku in Lugansku po Gingovih besedah primanjkuje elektrike, voda pa je na voljo le nekaj ur na dan. Kakih 70 odstotkov zdravstvenega osebja je pobegnilo na varno, zaradi nasilja pa je tako ali drugače prizadetih štiri milijone ljudi.
Veleposlaniki zahodnih držav so Čurkina opozorili, da se bo kriza na vzhodu Ukrajine končala, ko bo Rusija prenehala podpirati separatiste.
Britanski veleposlanik Mark Lyall Grant je poudaril, da se mu zdi sklic izrednega zasedanja s strani Rusije višek ironije, saj razpravljajo o humanitarni krizi, ki jo je Rusija sama ustvarila.
Rusija lahko sama ustavi vse probleme
Ameriška predstavnica Rosemary DiCarlo pa je dejala, da lahko Rusija sama takoj ustavi vse probleme, če prekine dotok bojevnikov, orožja in denarja iz Rusije za separatiste. »Moskva mora spoštovati Kijev in končati zasedbo Krima,« je poudarila. Dodala je, da mora Rusija tudi prenehati destabilizirati vzhodni del Ukrajine.
Avstralski veleposlanik Gary Quinlan je ob tem dodal, da separatisti še vedno ovirajo dostop preiskovalcem do prizorišča sestrelitve malezijskega potniškega letala in zavrnil ruske trditve, da dostop ovirajo ukrajinske oblasti.
