Papež Frančišek bo danes, potem ko je zadnjo noč prespal v palestinskem delu Jeruzalema, končal svoj tridnevni obisk na Bližnjem vzhodu. Odmevna politična gesta je bila, ko je včeraj iz Jordanije, kjer se je v soboto zavzel za sirske begunce, prišel na palestinsko ozemlje na Zahodnem bregu s helikopterjem in ne kot njegov predhodnik Benedikt XVI. s papamobilom skozi poseben prehod v velikem zidu, ki ga je pred več kot desetimi leti na meji s Palestinci začel graditi Izrael, da bi se branil pred atentati. Skratka, Frančišek ni hotel k Palestincem prek Izraela in skozi njihov zid, kar je imelo globok simbolni pomen. Pred tem zidom, ki ga Palestinci imenujejo zid apartheida, se je včeraj papež s papamobilom tudi nepričakovano ustavil, se ga dotaknil in molil.
Politični pomen je imel tudi njegov prijateljski ton do palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki ga je imenoval »človek miru«. Ob srečanju z njim je izrazil »bližino z vsemi, ki trpijo zaradi posledic konflikta«, pri čemer je seveda mislil na Palestince, ki večinoma živijo v zelo slabih razmerah. Nedeljsko kosilo je imel z več palestinskimi družinami, ki so zaradi konflikta v težavah, na primer s parom, ki mu Izraelci zaradi nadaljnje gradnje zidu grozijo, da jim bodo porušili hišo. Srečal pa se je tudi z otroki iz begunskih taborišč.
Zanimivo vabilo Peresu in Abasu
Papež Frančišek je zlasti veliko pozornosti zbudil dopoldne, ko je po maši na prostem v Betlehemu, kjer se je po izročilu rodil Jezus Kristus, danes pa je del ozemlja pod palestinsko samoupravo, pozval izraelskega predsednika Šimona Peresa in svojega tedanjega gostitelja Abasa, naj se enkrat v prihodnosti vsi trije srečajo in skupaj molijo za mir. »Za ta trenutek skupne molitve bi dal na razpolago svoje prostore v Vatikanu,« je slovesno dejal pred tisoči palestinskih kristjanov.
Predstavnica izraelskega predsednika je izjavila, da je Peres (ki ima v resnici malo oblasti) »naklonjen vsaki pobudi za mir«. Ni pa še znan odziv palestinskega predsednika, ki ima s svojo stranko Fatah oblast na Zahodnem bregu, ne pa v Gazi, kjer vlada islamistični Hamas.
Papež je včeraj Palestince in Izraelce tudi pozval, naj s pogajanji rešijo konflikt. »Prišel je čas za vse, ki imajo pogum, da so plemeniti in ustvarjalni v službi dobrega, pogum za mir,« je govoril in nato poudaril pravico obeh držav do obstoja.
Ameriška pobuda za mir, ki naj bi vodila k ustanovitvi palestinske države, je v zadnjih mesecih spodletela predvsem zaradi izraelskega nadaljevanja gradenj na zasedenih ozemljih, zaradi česar je papež včeraj nasprotoval »dejanjem, ki so v nasprotju z deklariranimi prizadevanji za pravi sporazum«. Dokončno so se pogajanja končala, ko je aprila Abas razjezil Izraelce in tudi ZDA, ker se je spravil z islamisti iz Hamasa, ki drugače kot Fatah ne priznavajo Izraela.
Že včeraj popoldne je papež odšel v Izrael, kjer sta ga pričakala izraelski predsednik Peres in premier Benjamin Netanjahu. Obisk v Izraelu je bil zaradi agresivne skupine protikrščanskih fanatičnih Judov izredno skrbno varovan. Včeraj zvečer se je Frančišek v Izraelu srečal tudi s carigrajskim patriarhom Bartolomejem I., ki je kot vodilni predstavnik pravoslavne cerkve posebej za to priložnost priletel iz Istanbula. Med drugim sta obeležila 50. letnico srečanja med Pavlom VI., leta 1964 sploh prvim papežem v zgodovini na obisku v Sveti deželi, in patriarhom Atenagoro, saj so ti pogovori pomenili začetek dialoga med katoličani in pravoslavnimi.
Seveda je za Frančiška pomemben tudi dialog z muslimani in Judi. Včeraj je glede tega med drugim dejal: »Toliko zelo pomembnih stvari imamo skupnih, da lahko pridemo do mirnega in urejenega sožitja, razlike pa lahko sprejmemo ob veselju, da smo otroci enega Boga.«