Pahor si, kot je poudaril, želi ponovnega oblikovanja konvencije o prihodnosti Evrope - ta je že obstajala na prelomu tisočletja pod vodstvom Valeryja Giscarda d'Estainga, njena naloga pa je bilo pripraviti novo pravno podlago za delo EU v obliki t.i. pogodbe o ustavi za Evropo.
Potrebujemo novo ustavo
Slovenski predsednik si želi, da bi se delo te konvencije končalo »s čim večjo politično večino, morda celo konsenzom, da je za potrebe jutrišnjega dne, za našo skupno domovino, za to, da obvarujemo mir in blaginjo naših ljudi, potrebna nova ustava.«
Če ostanemo pri sedanji lizbonski pogodbi kot pravni podlagi, to po Pahorjevih besedah ne bo zadostovalo za potrebe EU jutrišnjega dne, kar je še posebej razkrila sedanja kriza. »Gre za dolgoročno preveč nezanesljivo podlago za strateško ravnanje EU, če hoče ohraniti in okrepiti vlogo svetovnega političnega in gospodarskega igralca.«
O prihodnosti EU je treba razmišljati zdaj
»O prihodnosti EU ne moremo razmišljati čez leta, ko bodo razmere nekoliko boljše, ker ne bodo. Zdaj je treba razmišljati o tem. Zdaj je treba zagnati intelektualni zagon,« je opozoril predsednik in posvaril pred predolgim oklevanjem. To bi med drugim dalo še dodaten čas nevarni krepitvi evroskepticizma.
Kot predsednik Slovenije je sicer Pahor danes poslancem zatrdil, da »se bo Slovenija izvlekla iz teh težav in bo znova zvezda med državami v EU«. Kot ugotavlja, se še naprej spopadamo s krizo, a vendarle opaža večjo enotnost političnega razreda. Je pa kriza tudi v naši državi načela zaupanje do vseh institucij, od političnih do tistih pravne države, in tudi zaupanje do EU, je opozoril.
