Madžarsko ustavno sodišče je prejšnji torek razveljavilo osrednja določila spornega zakona o verskih skupnosti iz leta 2011, ki je določal merila, katera verska skupnost še lahko uživa status tovrstne skupnosti. Pred uvedbo zakona je ta status imelo več kot 300 skupnosti, po njej pa ga je ohranilo le 14.
Za ustavno sodišče je bilo sporno predvsem, da lahko zgolj parlament odloča, da neka verska skupnost pridobi status priznane verske skupnosti. Ustavni sodniki so zakonu očitali tudi pomanjkanje normativnih kriterijev in omogočanje samovolje pri procesu podeljevanja statusa, kar bi lahko vodilo v "politične odločitve". Sodišče je kritiziralo tudi pomanjkanje utemeljitev za odločitev pri podelitvi statusa ter nezmožnost pritožbe na odločitev parlamenta.
Status verske skupnosti je prinašal številne prednosti, med drugim tudi davčne olajšave in denarno podporo države. Skupnosti so morale po uveljavitvi zakona znova zaprositi za uradno priznanje tega statusa, ki pa je bilo možno samo ob dvotretjinski podpori parlamenta. Naknadno je status tako pridobilo 18 verskih skupnosti, za pridobitev statusa pa jih je sicer zaprosilo okrog 100.
Orban napovedal povračilni udarec
Odločitev ustavnega sodišča je pomenila nov udarec za vlado konservativnega Orbana, potem ko je januarja razveljavilo tudi spremembe volilne zakonodaje, ki so med drugim predvidevale, da bi se morali madžarski volivci za volitve obvezno registrirati vsaj 15 dni pred njimi.
A Orban je tokrat napovedal "povračilni udarec" - sporna določila iz zakona o verskih skupnostih naj bi zdaj dvignili na ustavno raven, kar lahko z več kot dvotretjinsko večino njegova stranka Fidesz vsekakor naredi. Kot poroča Financial Times, je odločanje parlamenta o ustavnih dopolnilih predvideno že za ponedeljek.
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je sicer madžarsko vlado in parlament danes pozval, naj preložita predvideno glasovanje o ustavnih dopolnilih, dokler ne bi predlogov preučila beneška komisija. Opozoril je še, da načrtovani manever daje vtis, da želi vlada izrabiti dvotretjinsko večino v parlamentu za "preglasovanje" ustavnega sodišča.
"Zaskrbljen sem glede združljivosti ustavnih dopolnil z načelom pravne države, kot jo določa statut Sveta Evrope," je dejal Jagland. Glede na to, da gre za "pomembno in kompleksno vprašanje", ga morajo po njegovem prepričanju preučiti strokovnjaki.
