V hladilnih vagonih v Torezu naj bi do zdaj reševalci pred poletno vročino obvarovali posmrtne ostanke 272 od skupaj 298 ljudi na krovu nesrečnega letala, do sinoči pa še ni bilo jasno, ali bodo proruski uporniki, ki nadzorujejo to območje, omogočili njihov prevoz proti Kijevu in kasneje v matične države, kjer bi se sorodniki in drugi žalujoči lahko od njih dostojno poslovili.
Ves čas oteženo delo forenzikov in preiskovalcev organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so včeraj motili tudi ponovni spopadi separatistov in ukrajinske vojske v bližnjem Donecku, kjer so padle nove civilne žrtve in zagorele nekatere stavbe. Očividci so poročali o ostrih bojih okoli tamkajšnjega letališča in železniške postaje, preden je ukrajinski predsednik Petro Porošenko objavil enostransko premirje v krogu 40 kilometrov od kraja, kjer je po še vedno uradno domnevni sestrelitvi strmoglavilo letalo. O njej ne dvomijo tudi v Moskvi, kjer je včeraj obrambno ministrstvo zavrnilo obtožbe, da je Rusija oskrbela separatiste v Ukrajini s protiletalskimi sistemi, ki bi lahko dosegli letalo na tolikšni višini, in namignilo, da je prelet malezijskega boeinga spremljalo ukrajinsko vojaško letalo.
Putin vztraja – kriva je Ukrajina
Ruski predsednik Vladimir Putin se je medtem zavzel za vso preglednost preiskave strmoglavljenja, ki je pretreslo svetovno javnost tudi zaradi večdnevnega kaotičnega ravnanja po njem in nepietetnega odnosa do nedolžnih žrtev ter oviranja preiskovalcev OVSE. Dejal je, da bo njegova država hkrati naredila vse, kar je v njeni moči, za rešitev ukrajinske krize, ki se mora iz vojaške faze preleviti v mirna pogajanja. Po njegovem mnenju do tragedije ne bi prišlo, če Kijev ne bi po kratkem premirju 28. junija obnovil vojaške operacije na vzhodu Ukrajine, okrcal pa je vse tiste, ki jo izkoriščajo za »svoje sebične politične cilje«. Ob razglasitvi omejenega premirja je Putinu stopil delno nasproti tudi Porošenko, ki je dejal, da ne nasprotuje ruskim preiskovalcem v neodvisni komisiji.
O neodvisni preiskavi je sinoči razpravljal Varnostni svet Združenih narodov, in sicer na temelju osnutka resolucije Avstralije, ki je za Nizozemsko in Malezijo utrpela največ žrtev. Poleg najostrejše obsodbe dejanja (s čemer se implicira sestrelitev) je po poročanju Reutersa osnutek zahteval od vseh oboroženih skupin, da omogočijo preiskovalcem neoviran in varen dostop do prizorišča tragedije in ga ne skrunijo. Za Rusijo se je predvidevalo, da resolucije ne bo zaustavljala z vetom, ampak skušala doseči kakšne popravke. V njenem interesu je, da brez potrebe ne usmerja žarometov širše svetovne javnosti na podporo separatistom, ki je že ves čas ukrajinske krize kamen spotike v odnosih Moskve z Washingtonom in Brusljem, je pa za zdaj naletela na bolj benigne ukrepe EU. Že današnje zasedanje zunanjih ministrov EU bo moralo revidirati stališča do Rusije v luči incidenta z letom MH17. de, agencije
