Sindikati evropskih uradnikov so stavko sklicali dan pred tem, ko naj bi članice unije potrdile svoj mandat za pogajanja v trialogu z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom o treh točkah reforme - metodi prilagajanja plač, pokojninah in napredovanju.
Reforma sodi v sklop naslednjega večletnega proračuna EU za obdobje 2014-2020, ki je prvič v zgodovini unije siromašnejši od predhodnega ter poleg številnih drugih rezov predvideva tudi krčenje sredstev za evropsko administracijo.
Prva točka razprave je metoda za prilagajanje plač, ki je v minulih letih dvignila veliko prahu, saj temelji na gibanju kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah - Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu - ter je tako po mnenju mnogih zastarela.
Osnutek mandata članic med drugim predvideva sistemsko znižanje letne prilagoditve plač za 0,5 odstotka z zgornjo mejo +dva odstotka, kar naj bi prineslo najmanj 40-odstotno zmanjšanje kupne moči, ter posebno, šestodstotno dajatev za vse, ki bo veljala takoj, tudi med že dogovorjeno dveletno zamrznitvijo plač.
Poleg tega osnutek mandata predvideva zvišanje "normalne" upokojitvene starosti s 63 na 67 let ter zvišanje mesečnega prispevka zaposlenih za pokojnine z 11,6 odstotka na 15,7 odstotka, kar po navedbah sindikatov pomeni 4,1-odstotno znižanje osnovne plače.
Prav tako osnutek predloga predvideva zmanjšanje števila stopenj napredovanja.
Sindikati ogorčeni
Sindikati so ogorčeni: "Grob izračun pokaže, da bi vsi ti ukrepi skupaj v 15 letih pomenili 60-odstotno izgubo kupne moči." In dramatični: "Članice nas želijo mrtve."
Članice unije so šle po navedbah sindikatov z neposrednim napadom na evropske uradnike še korak dlje pri uničevanju Evrope. "Nasprotujemo takemu uničevanju Evrope in zavračamo vlogo grešnih kozlov," poudarjajo.
"V nasprotju s tem, kar mnogi mislijo, evropski uradniki niso privilegirana manjšina, ki zavrača delitev stroškov krize," še dodajajo.
Ob tem opozarjajo, da je komisija že leta 2011 predlagala petodstotno znižanje števila osebja, podaljšanje delovnega tedna s 37,5 na 40 ur in dvig upokojitvene starosti s 63 na 65 let ter za nekatere novince od 19-odstotno do 50-odstotno znižanje plače.
Članice unije so k temu dodale dveletno zamrznitev plač, ki bo prinesla 1,5 milijarde evrov prihrankov, predlagana metoda pa naj bi prinesla še okoli milijardo, medtem ko dvig upokojitvene starosti ne bo zmanjšal porabe, še pravijo sindikati.
V ponedeljek prvi pogovori
Pogajanja o reformi evropske administracije so prešla v ključno fazo. V ponedeljek se bo odvil prvi trialog - sestanek Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta. Sledili bodo še štirje: 28. maja ter 3., 11. in 18. junija, ko se izteče tudi rok za medinstitucionalni dogovor.
Današnji stavki bo v sredo sledil sestanek zaposlenih v Svetu, sledile bodo tudi druge akcije, svarijo sindikati.
Plače in privilegiji okoli 50.000 uradnikov v institucijah EU že vseskozi sprožajo ostre kritike v evropski javnosti, ki so se še zaostrile v času vsesplošnega zategovanja pasu zaradi krize.
Plača nižjih uradnikov se giblje od 2600 do 4400 evrov na mesec, višjih uradnikov pa od 4400 do 18.400 evrov na mesec, k čemur je treba prišteti še številne ugodnosti, na primer dodatek za delo v tujini.
