Kot je dejal odhajajoči kralj, je njegova največja želja, da bi Belgija, razdeljena na flamsko govoreči sever in francoski jug, ohranila svojo celovitost in gradila na dosežkih sprememb, ki jih je izvedla v zadnjih 40 letih.
"Država se je preoblikovala na miren in demokratičen način v zvezno državo, njeni deli pa uživajo visoko stopnjo avtonomije," je dejal v televizijskem nagovoru. Zadnje reforme bodo po prepričanju kralja samo še povečale avtonomijo.
Abdiciral bo v nedeljo, ko Belgijci praznujejo državni praznik. Na položaju kralja ga bo nasledil njegov najstarejši sin Philippe.
Belgija se vse od neodvisnosti leta 1830 spopada z razlikami in nasprotji med flamsko in francosko skupnostjo, ki ju ločujeta jezik, vera in kultura. Flamski del že desetletja izraža močne težnje po neodvisnosti.
Nekateri se zaradi velikih razlik in napetosti bojijo za prihodnost enotne Belgije, ki jo prihodnje leto čakajo parlamentarne volitve.
"Prepričan sem, da je ohranjanje celovitosti naše zvezne države vitalnega pomena, ne le zaradi kvalitete našega življenja, ki zahteva dialog, temveč zaradi dobrobiti nas vseh," je v poslovilnem govoru dejal Albert II.
Albert II. se bo v zgodovino Belgije zapisal kot prvi kralj, ki je abdiciral prostovoljno. Kot razlog za to odločitev je navedel starost in zdravstvene težave.
