Islamistična skupina Isil, ki želi vzpostaviti islamski emirat, ki bi v enotno državo združil Sirijo in Irak, je uspela še razširiti območje nadzora v Iraku, s tem pa se je med resno ogrožena mesta uvrstil tudi Bagdad. Pripadnikom Isil je od ponedeljka uspelo zavzeti velike dele večinsko sunitskega severa Iraka, med drugim dve prestolnici provinc, drugo največje iraško mesto Mosul v provinci Ninive in Tikrit v provinci Saladin. Že pred tem so zavzeli mesti Faludža in Ramadi. Iraške varnostne sile, ki so jih opremili in izurili Američani in drugi zavezniki Nata, so pobegnile s svojih mest in za seboj pustile velike zaloge vojaške opreme, ki je padla v roke oborožene islamistične skupine.
Ofenzivo proti Isilu sprožili Kurdi
Po navedbah lokalnih virov, ki jih navaja nemška tiskovna agencija dpa, naj bi sicer medtem ofenzivo proti Isilu sprožile kurdske čete. Kurdski vojaki pašmergi želijo zapolniti vakuum, ki je nastal, potem ko so se iraške sile od tam umaknile. Na območju poleg Arabcev živi tudi veliko Kurdov in iraških Turkomanov.
Kurdske sile so sicer že pred dnevi prevzele nadzor nad Kirkukom, da bi ga ubranile pred islamisti, medtem ko se je iraška vojska umaknila. Iraški Kurdi želijo Kirkuk vključiti v svojo avtonomno pokrajino Kurdistan, čemur pa Bagdad ostro nasprotuje.
Nov naskok na Samaro
Po navedbah očividcev naj bi se pripadniki Isila danes pripravljali tudi na nov naskok na mesto Samara, kjer stoji slovita šiitska mošeja Al Askari. Napad nanjo leta 2006 je vodil v kravo sektaško nasilje, ki je terjalo več deset tisoč življenj.
Kot je napovedal njihov tiskovni predstavnik Abu Mohamed al Adnani, bodo prišli vse do Bagdada in do šiitskih svetih mest še bolj na jugu, kot je Karbala, ki jo vsako leto obišče na milijone romarjev.
Nova najnižja točka za Irak
Napadi Isil predstavljajo novo najnižjo točko po ameriški invaziji Iraka leta 2003 in zrušitvi režima Sadama Huseina. Napredovanje oboroženih sil se je po zavzetju Mosula in Tikrita sicer upočasnilo, a šiitski iraški premier z vezmi s šiitskimi oboroženimi skupinami Nouri Maliki vseeno poziva Američane, naj iraškim silam pomagajo z zračnimi napadi in drugimi vojaškimi operacijami. ZDA medtem preučujejo vse možnosti za pomoč Iraku, izključili pa niso niti vojaškega posredovanja.
Če Isil uspe zadržati zasedena območja, bi prišli korak bliže cilju ustanovitve skupne islamske države, ki bi na novo narisala zemljevid Bližnjega vzhoda, ki sta ga za seboj pustili Velika Britanija in Francija. BBC-jev urednik za Bližnji vzhod Jeremy Bowen piše, da bi bilo to najpomembnejše dejanje katerekoli islamistične skupine po napadu na ZDA 11. septembra. Zaradi vezi iraškega premierja s šiitskimi oboroženimi skupinami in šiitskim Iranom, ki bi modra lahko pomagal pri boju proti Isil, pa bi se ločnica med verskima skupinama v Iraku lahko še poglobila in morda celo vodila do razpada države.
Isil nadzira tudi velik del Sirije
Isil je zrasel iz več manjših skupin, povezanih s teroristično mrežo Al Kaida. V sedanji obliki deluje približno leto dni in naj bi štel okoli 5000 borcev. Je odlično organiziran in velja za eno najnevarnejših džihadističnih skupin na svetu. Po lastnih navedbah tudi hitro pridobiva nove člane, tudi iz zahodne Evrope in ZDA.
Od lani se Isil bori na strani sirskih upornikov proti režimu Bašarja al Asada in nadzoruje tudi precejšnja območja na severu in vzhodu Sirije.
