Prihodnji teden bo minilo šest let, odkar je ameriški predsednik Barack Obama napovedal zaprtje zapora v Guantanamu na Kubi v roku enega leta. Vmes se je število zapornikov res prepolovilo z 245 na sedanjih 122. Poskusi, da bi zares zaprli zloglasno poslopje, ki ga je Obama sam razglasil za simbol, s katerim Al Kaida novači nove privržence, pa so padli v vodo.
Prvič v Estonijo in Oman
V sredo je Guantanamo zapustilo pet jemenskih zapornikov, ki so bili za zidovi in žicami poslopja na karibskem otoku zaprti več kot desetletje. Že leta 2009 so bili uvrščeni med tiste, ki so primerni za izpustitev, a so nanjo čakali še dobrih pet let. Zdaj so štiri premestili v Oman, enega v Estonijo. Obe državi sta prvič sprejeli kakšnega zapornika iz Guantanama. Kmalu naj bi od tam odšla še ena skupina.
Od 122 oseb, ki ostajajo v Guantanamu, je še 54 takšnih, ki so nared za izpustitev oziroma premestitev. Od preostalih 68 je večina takšnih, ki jih mislijo Združene države zadrževati brez časovne omejitve, ker so po njihovih ocenah prenevarni za izpustitev. Obenem pa jim nočejo soditi, ker nimajo (ustrezno pridobljenih) dokazov.
Od 54 zapornikov, ki jim je izpustitev odobrena, je kar 47 Jemencev in prav okoli njih se napoveduje nov politični boj v Washingtonu. Republikanci so vseskozi proti zaprtju Guantanama. Zdaj, spodbujeni tudi s svežo večino po lanskih volitvah in vznejevoljeni zaradi praznjenja Guantanama (lani so premestili največ zapornikov pod Obamo), v senatu predlagajo sprejem zakonodaje, ki bi za dve leti praktično onemogočila premestitev večine zapornikov. Torej natančno do konca Obamovega mandata...
Senator John McCain takšno potezo utemeljuje s trditvijo, da se je trideset odstotkov izpuščenih iz Guantanama vrnilo na bojišča. Administracija na drugi strani trdi, da je bila večina teh, ki so se vrnili na bojišča, izpuščena v času Georgea W. Busha. Obenem republikanci kot zgled nevarnosti navajajo nedavne napade v Parizu. »Zdaj ni čas za zapiranje Guantanama,« je dejala senatorka Kelly Ayotte. Republikanci želijo z zakonom preprečiti premeščanje zapornikov v Jemen, predvsem pa preprečiti premestitev vseh, za katere obstaja ocena, da se morda lahko vrnejo na bojišče. In takšna je večina.
Štiridesetkrat dražji zaporniki
S takšno potezo, ki jo Bela hiša lahko blokira, bi republikanci otežili delo administraciji, ki si prizadeva iz Guantanama premestiti čim več zapornikov, enega tudi v Slovenijo. Ideja je, da bi tam ostali le še tisti, ki jih ni mogoče preseliti, potem pa bi morda zapor zaprli zaradi stroškov. Demokrati namreč navajajo, da vsak zapornik v Guantanamu stane več kot tri milijone dolarjev na leto, vsak v najstrožjem ameriškem zaporu pa slabih 80.000 dolarjev. Vseeno pa je malo verjetno, da bi Obami uspelo Guantanamo zapreti. V prvem mandatu si je še prizadeval, da bi na ozemlju ZDA zgradili alternativni zapor, pa so republikanci to blokirali tako, da so zakonsko prepovedali porabo proračunskega denarja za premeščanje zapornikov na ameriško ozemlje. Demokrati v kongresu pa so se na drugi strani pritoževali, da se je Bela hiša umaknila, ko so z republikanci bili boje glede Guantanama, in da je to tudi eden od razlogov za neuspeh.
