V sinočnjem govoru ni z ničemer nakazal, da bo upošteval novo politično realnost

Obamovi demokrati so na volitvah lansko jesen izgubili večino v senatu, Obama pa je utrpel padec javnomnenjske podpore. Vendar pa v sinočnjem govoru ni z ničemer nakazal, da bo novo politično realnost upošteval. "Zame ne bo več volitev," je dejal in izzval navdušen aplavz republikancev, na kar je mimo scenarija odvrnil: "Ja vem, saj sem zmagal na obojih," kar je izzvalo val navdušenja med demokrati v dvorani in po družabnih medijih.

Obama je predlagal višje davke za premožne Američane, s čimer bodo financirali pobude, kot je zvišanje minimalne plače, dve leti višje šole za vse, otroško varstvo in druge ukrepe za olajšanje bremena srednjega razreda. "Ne moremo sprejeti gospodarstva, v katerem lahko uspevajo le maloštevilni," je dejal. "Če mislite, da lahko preživljate družino s 15.000 dolarji na leto, vam predlagam, da to tudi poskusite," pa je zabrusil vsem tistim, ki zavračajo povišanje minimalne plače.

Zvezdniški trenutek za vsakega predsednika

Govor o položaju v državi je zvezdniški trenutek za vsakega predsednika in opozicijska stranka lahko v primeru, da gre predsedniku dobro od rok, le čaka, da bo čim prej minil, skupaj s komentarji po njem. Uvodni del govora je minil v znamenju kislih obrazov republikancev in navdušenja demokratov, ko je Obama razglasil, da je senca krize odšla in je stanje v državi trdno. "Ljudje, to so dobre novice," je Obama namignil mrkim republikancem in demokratom za trenutek omogočil, da so pozabili na boleč volilni poraz.

Novi republikanski večini v kongresu je zagrozil, da bo vložil veto na predloge, ki bodo skušali odpraviti zdravstveno reformo, oslabiti finančne regulacije, sprejete po veliki krizi, posegati v imigracijske spremembe ali uvesti nove sankcije proti Iranu v času, ko potekajo pogajanja o jedrskem vprašanju.

Skozi govor pa je obenem poudarjal potrebo po sodelovanju med glavnima strankama v Washingtonu, zavračal cinična mnenja, da to enostavno ni mogoče in se skliceval na vztrajnost in kljubovalnost Američanov, ki jim je pripisal zasluge za gospodarsko okrevanje.

Napovedal nadaljevanje vojne proti terorizmu

Obama je napovedal nadaljevanje vojne proti terorizmu in zaprosil kongres naj mu potrdi uporabo sile proti džihadistom Islamske države v Iraku in Siriji. Prosil je tudi za novo zakonodajo proti hekerskim napadom.

Zatrdil je, da sankcije proti Rusiji zaradi poseganja v Ukrajino delujejo. "Rusko gospodarstvo je razcefrano," je dejal kritikom, ki pravijo, da je njegova politika sankcij do Rusije preblaga in brez učinka.

Razglasil je konec vojne v Afganistanu in zagotovil, da bo Amerika še naprej ukrepala tudi enostransko za obrambo svojih interesov. Vendar brez takšnih odklonov od lastnih vrednot kot je taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, ki ga bo Obama še naprej skušal zapreti, čeprav mu to ne uspeva vse od januarja 2009.

Podnebne spremembe je označil za največjo grožnjo bodočim generacijam

Ponovno je pozval k zdravi pameti in upoštevanju znanosti glede podnebnih sprememb. "Nisem znanstvenik, vendar jih veliko poznam in vsi najboljši na svetu nam pravijo, da naše dejavnosti spreminjajo podnebje," je dejal Obama in dejal, da ima svet letos upanje za sprejem podnebnega dogovora.

Podnebne spremembe je označil za največjo grožnjo bodočim generacijam, za katere celo Pentagon pravi, da so takojšnja in neposredna grožnja ameriški nacionalni varnosti. "Brez ukrepanja bo svet doživljal rast oceanov, daljše in hujše vročinske valove, nevarne suše in poplave ter ogromne motnje, ki lahko sprožijo velike selitve, spopade in lakoto po svetu," je dejal.

Republikance je navdušil s pozivom kongresu, naj po hitrem postopku potrdi nove sporazume o prosti trgovini, o katerih se še pogajajo z Azijo in Evropo, ploskali pa so mu tudi, ko se je zahvalil za vse žrtve ameriškim vojakom. Manj navdušenja so pokazali, ko je predlagal odpravo embarga proti Kubi.

Republikanci imajo problem, ker ne ponudijo alternative

Uradni odgovor na predsednikov govor je podala novopečena senatorka iz Iowe Joni Ernst, ki je začela z naftovodom od Kanade do Mehiškega zaliva, ki resnično zanima le Kanado, republikance in okoljevarstvenike, ki projektu nasprotujejo.

Kot možno področje sodelovanja z Obamo je izpostavila davčno reformo, sicer pa je predsednikove ukrepe kritizirala kot škodljive za navadne Američane, ki imajo prenizke plače, zaradi zdravstvene reforme pa si morajo plačevati višje premije ali pa celo ostajajo brez zavarovanja, ker si ga ne morejo privoščiti.

Večina Američanov se s tem strinja, vendar pa imajo republikanci problem, ker ne ponudijo alternative. Ernstova je bila le ena od skupno petih republikancev, ki so odgovarjali na Obamov govor.