Zaradi odločitve Rusije je začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov obrambnim silam države zaukazal visoko stopnjo bojne pripravljenosti. Ljudje je v sobotnem televizijskem nagovoru pozval, naj ostanejo mirni. Premier Arsenij Jacenjuk pa je dejal, da bi »ruska vojaška intervencija predstavljala začetek vojne in konec vseh odnosov med Ukrajino in Rusijo.« Ukrajina je Nato in Evropsko unijo zaprosila, da zaščiti ozemeljsko celovitost Ukrajine.
Putin se je v soboto pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Telefonski pogovor med predsednikoma je trajal kar uro in pol. Kot poroča ruska tiskovna agencije Ria, mu je povedal, da si Rusija pridržuje pravico do intervencije za zaščito svojih interesov in rusko govorečih državljanov na vzhodu Ukrajine in Krimskem polotoku. Obama je Putinu izrazil zaskrbljenost zaradi morebitne vojaške intervencije v Ukrajini in ocenil, da ruska dejanja ogrožajo državno suverenost Ukrajine. Putina je pozval, naj se ruski vojaki ponovno umaknejo v svoja oporišča na Krimskem polotoku.
Obama se je v soboto po telefonu pogovarjal tudi s kanadskim premierom Stephenom Harperjem in francoskim predsednikom Fracoisom Hollandom.
Na nujni seji se je včeraj sešel varnostni svet Združenih narodov. Veleposlanica ZDA v ZN Samantha Power je pozvala k takojšnji napotitvi opazovalcev ZN in OVSE v Ukrajino, dejanja Rusije pa je označila kot kršitev suverenosti Ukrajine ter grožnjo mednarodnemu miru in varnosti.
Putin je v soboto zahteval in dobil odobritev zgornjega doma parlamenta, da lahko vojaško intervenira v celotni Ukrajini ne zgolj na Krimskem polotoku, kjer se nahaja rusko pomorsko oporišče in večina rusko govorečega prebivalstva v Ukrajini. Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je sicer dejal, da odločitev parlamenta še ne pomeni, da bo prišlo že v kratkem do intervencije vojske.
Putin je v zahtevi poudaril tudi, da mora Rusija v skladu z mednarodnimi sporazumi zaščititi vojake v črnomorski floti, ki je nameščena na Krimu. V oporišču ruske črnomorske flote na Krimu je 20.000 vojakov.
Za uporabo vojske v tujini je v Rusiji potrebna samo odobritev sveta federacije in ne tudi spodnjega doma parlamenta, dume. "Zaradi izjemnih razmer v Ukrajini in groženj življenju ruskih državljanov v svet federacije vlagam zahtevo po uporabi ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine do normalizacije političnih razmer v tej državi," je v zahtevi zapisal Putin, so pred tem sporočili iz Kremlja.
V soboto je v več krajih srednje in vzhodne Ukrajine, kjer prevladuje rusko govoreče prebivalstvo, prihajalo do shodov v podporo ruski odločitvi.
Na Zahodu nujno zasedanje veleposlanikov Nata, v ponedeljek na izrednem srečanju še zunanji ministri EU
Na Zahodu so se na zaostrovanje z Rusijo, po nekaterih ocenah najresnejšo po koncu hladne vojne, odzvali zelo zaskrbljeno. Iz članic Evropske unije in Združenih narodov so prihajali pozivi k umiritvi razmer. O zaostrovanjih med Ukrajino in Rusijo bo v nedeljo na ravni veleposlanikov razpravljal Nato, v ponedeljek pa še zunanji ministri Evropske unije.
Eden glavnih politikov proevropske Ukrajine Vitalij Kličko je pozval ukrajinski parlament, naj razglasi splošno mobilizacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kličko je odločitev Moskve označil za začetek napada Rusije na Ukrajino.
Penjuk pred tem obtožil Rusijo, da je na nemirni polotok Krim poslala 6000 vojakov in 30 oklepnih vozil
Ukrajinski obrambni minister Igor Penjuk je danes pred tem obtožil Rusijo, da je na nemirni polotok Krim poslala 6000 vojakov in 30 oklepnih vozil, medtem ko si oblasti v avtonomni republiki Krim na jugu Ukrajine prizadevajo za večjo neodvisnost od novega proevropskega vodstva v Kijevu. Ruska duma je medtem pozvala Putina k zaščiti prebivalstva na Krimu.
Na seji vlade je Penjuk dejal, da je Rusija okrepitve na Krim začela pošiljati v petek, ne da bi na to opozorila Kijev ali pa ga prosila za dovoljenje, kar je v nasprotju z načelom nedotakljivosti državnih meja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz Londona so medtem sporočili, da bo britanski zunanji minister William Hague v nedeljo odpotoval v Kijev na pogovore z novim ukrajinskim vodstvom.
Poljska pa je pozvala h končanju provokativnih premikov enot na Krimu in opozorila, da bodo imele odločitve, tudi vojaške, sprejete v prihodnjih dneh, nepovratne posledice za mednarodni red. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je medtem zaradi krize v sosednji Ukrajini skrajšal uradni obisk v Iranu.
Ruska duma pozvala Putina k zaščiti prebivalstva na Krimu
Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je danes pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina k ukrepanju za stabilizacijo razmer na ukrajinskem Krimu in k uporabi "vseh možnosti" za zaščito lokalnega prebivalstva pred brezvladjem in nasiljem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je dejal predsednik dume Sergej Nariškin v izjavi, ki so jo prebrali na ruski televiziji, je svet dume omenjeno zaprosil Putina v imenu vseh poslancev. Svet dume sestavljajo vodje poslanskih skupin in predsednik dume.
"Danes smo dobili zaskrbljujoče informacije o poskusih različnih oboroženih skupin, da zavzamejo več objektov na Krimu, vključno s poslopjem lokalnega notranjega ministrstva," je dejal. Po njegovi oceni gre za poskus destabilizacije lokalnih organov oblasti in razmer na Krimu.
Poslanci dume zahtevajo, da se razmere v Ukrajini vrnejo v zakonite okvire, navaja ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki dodaja, da je bil zakoniti ukrajinski predsednik Viktor Janukovič strmoglavljen v nasilni vstaji.
Predsednica zgornjega doma parlamenta, sicer teoretično tretji človek v državi po predsedniku države in premieru, Valentina Matvijenko je ocenila, da bi Rusija lahko na Krim poslala "omejen kontingent" vojske za zaščito ruskih državljanov in ruske črnomorske flote na Krimu.
Ob tem je spomnila, da seveda tovrstne odločitve sprejema predsednik države Putin, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, da pa glede na razmere te možnosti ne gre izključiti.
Jacenjuk Rusijo pozval k umiku njenih enot
Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je danes Rusijo pozval k umiku njenih enot in vrnitvi v oporišča v skladu z dogovori s Kijevom. Jacenjuk je danes dejal, da se Ukrajina ne bo s silo odzvala na ruske provokacije oziroma namestitev ruske vojske v avtonomni republiki Krim na jugu Ukrajine.
Obama: Rusijo bo drago stalo, če bo prekršila ukrajinsko suverenost
Ameriški predsednik je danes v na hitro sklicani novinarski konferenci v Beli hiši opozoril Rusijo pred kakršnimkoli vojaškim posredovanjem v Ukrajini. To se je po navedbah Ukrajine že začelo, vendar v Rusiji to zanikajo in zatrjujejo, da gre za premike ruske vojske v skladu z dogovori z Ukrajino.
Obama je izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ruskih vojaških aktivnostih znotraj Ukrajine" in opozoril, da bo Rusijo drago stalo, če bo prekršila ukrajinsko suverenost.
Aksjonov medtem pozval Putina, naj pomaga pri zagotavljanju miru
Novi premier avtonomne republike Krim Sergej Aksjonov je danes pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj pomaga pri zagotavljanju miru v tej proruski republiki na jugu Ukrajine. "Rusija tega poziva ne bo ignorirala," so sporočili iz Putinove administracije.
"Zasebni sestanek" Varnostnega sveta Združenih narodov
Danes se je zaradi situacije v Ukrajini na "zasebnem sestanku" sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki ga je ukrajinski veleposlanik v ZN Jurij Sergejev po poročanju ameriških medijev obvestil, da so ruski vojaški helikopterji in transportna letala začela vstopati na ukrajinsko ozemlje in da so ruske sile tudi zavzele največje letališče na Krimu, so poročali ameriški mediji.
Varnostni svet ZN je nujno zasedanje o Ukrajini končal brez uradne izjave. Veleposlanica predsedujoče VS ZN Litve Raimonda Murmokaite je povedala, da so članice VS ZN podprle ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine ter vključujoč politični dialog, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je zatrdil, da so vsa dejanja Rusije na Krimu v skladu z dogovorom z Ukrajino glede ruskega oporišča v Sevastopolu.
Na novinarsko vprašanje, ali je Rusija pripravljena vojaško posredovati v Ukrajini, je odgovoril s smehom. Dejal je, da Ukrajinci potrebujejo dialog za oblikovanje nove ustave in da se morajo vzdržati od priprave prenagljenih predsedniških volitev, ki bodo verjetno ustvarile nova trenja.
Turčinov pozval Putina h končanju provokacij na Krimu
Ukrajinski začasni predsednik Oleksander Turčinov je v petek zvečer v televizijskem govoru pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj takoj konča s provokacijami na Krimu in naj s tega polotoka umakne svoje vojake, poroča ruska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal, se s tem pozivom obrača osebno na Putina. Moskvo je obtožil, da deluje tako, da najprej izzove konflikt, nato pa si ozemlje priključi.
Rusijo je še obtožil, da je napotila svoje enote na Krim, ki niso samo zasedle tamkajšnjega parlamenta in vlade, ampak so hotele zavzeti tudi komunikacijska sredstva.
Gazprom opozarja na visok dolg Ukrajine za plin
Ruski energetski velikan Gazprom je danes sporočil, da mu Ukrajina za plin dolguje 1,55 milijarde dolarjev in izrazil dvom, da bo Ukrajini tudi vnaprej dobavljal plin po znižani ceni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Imamo dobre odnose z Ukrajino, dobava poteka brez težav, samo plačati morajo za plin. Dolg znaša 1,549 milijarde dolarjev, ogromen je," je dejal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.
Ob tem je še dejal, da je jasno, da ob tako velikem dolgu Ukrajina ne more ohraniti znižane cene plina, saj je v dogovoru zapisano, da ta velja, če država redno in v celoti izpolnjuje svoje finančne obveznosti.
