Skoraj uro je trajal težko pričakovani govor predsednika Združenih držav Amerike, v katerem je večinoma povedal pričakovano. Strožje omejitve dela tajnih služb naj bi zagotavljale zasebnost in človekove pravice vseh ljudi, ne glede na njihovo narodnost in ne glede na to, kje se zadržujejo, je dejal Obama. S tem naj bi se tajne službe odmaknile od načela, da lahko počnejo praktično vse, kar jim omogoča tehnika.
Kljub velikim besedam pa obljubljene spremembe delovanja tajnih služb in njihovega nadzora niso prav obsežne in pomembne. Veliko očitkov, tako na primer tudi obsežen nadzor mednarodnih internetnih povezav, pa ameriški predsednik sploh ni omenil.
Povedal je, da bo prepovedal prisluškovanje šefom vlad prijateljskih držav. Razkritja dokumentov o tem, da je ameriška agencija za nacionalno varnost NSA v Evropi prisluškovala večini najvišjih državnikov, so jeseni poskrbela za obilo ogorčenja na stari celini. Toda, kar bo veljalo za šefe prijateljskih držav, še zdaleč ne bo veljalo za preostale člane vlad. Ameriški predsednik je poudaril, da bodo ameriške tajne službe še naprej prisluškovale vladam držav, saj enako delajo tudi tajne službe drugih držav. Predsednik ZDA je hkrati povedal, da bodo omejili prisluškovanje tujcem, v prihodnje jim bodo tajne službe sledile le v okviru boja proti terorizmu ali pa če bo ogrožena nacionalna varnost.
V ZDA so največ ogorčenja povzročila poročila o tem, kako množično je NSA zbirala metapodatke o telefonskih pogovorih – torej informacije o tem, kdo s kom telefonira in kako dolgo. V prihodnje naj bi spremenili postopek vnaprejšnjega hranjenja teh podatkov in jih ne bi več hranila agencija sama, temveč neka »tretja« stranka, kar bi lahko bili tudi ponudniki telefonskih storitev.
Predsednik Obama je pravosodnemu ministru in NSA naročil, da do 28. marca pripravita predloge, kako naj bi sistem deloval v prihodnje, vsekakor pa tajne službe ne bodo imele dostopa do podatkov brez odobritve posebnega sodišča Foreign Intelligence Surveillance Court. Omenjeno zvezno sodišče, ki je zaradi deloma ilegalnih praks služb FBI, CIA in NSA nastalo leta 1978 na pobudo posebnega odbora ameriškega senata pod vodstvom senatorja Franka Churcha, nadzoruje ameriške tajne službe in odloča o izvajanju njihovih programov. Sestavlja ga enajst sodnikov, ki jih imenuje predsednik vrhovnega sodišča.
Obama je včeraj pozval kongres, naj oblikuje posebno neodvisno skupino strokovnjakov, ki bo na omenjenem sodišču zastopala javni interes. V času prehodnega obdobja bo NSA še naprej zbirala informacije kot doslej. Predsednik ZDA je jasno povedal, da bodo tajne službe tudi po »reformi« zbirale omenjene podatke, prav tako bodo nadzorovale komunikacije, vendar pa je obljubil nekaj več transparentnosti. Tako naj bi ponudniki telefonskih storitev lahko javno objavili število zahtev oblasti po posredovanju podatkov.
