Savdska Arabija se je včeraj ovila v črnino. Po več tednih boja s pljučno infekcijo je v 92. letu starosti umrl kralj Abdulah Abdulaziz, ki je državi dejansko vladal dvajset let, vse od kapi takratnega kralja Fahda, dokončno pa je prestol prevzel po njegovi smrti pred desetimi leti. Zaradi velikega števila princev v kraljevi družini ustanovitelj novodobne Savdske Arabije kralj Ibn Saud je imel kar 45 sinov so nasledstvena vprašanja v državi z največjimi zalogami nafte na svetu vedno predstavljala tudi pomembno politično vprašanje na mednarodni ravni.

Hitro imenovanje naslednikov

Ko so včeraj zjutraj na državni televiziji začeli predvajati koranske verze, kmalu zatem pa je bila objavljana novica o smrti kralja, je bil prenos oblasti že izvršen. Vajeti kraljevine je prevzel dotlej 79-letni kronski princ Salman, sicer polbrat pokojnega monarha, ki je v minulih mesecih prevzel vidnejši funkciji podpredsednika vlade in obrambnega ministra. V preteklosti so se sicer že pojavljali namigi, da je tudi novi monarh krhkega zdravja. Špekuliralo se je, da boleha za parkinsonovo boleznijo in demenco, kar je uradni Rijad sicer vedno znova zanikal.

Savdska Arabija ob smrti monarha ni želela puščati dvomov o vakuumu oblasti ali dvornih prepirih o nasledstvu. Tako je novi kralj nemudoma imenoval svoja naslednika, kar je nenavadno, saj je v preteklosti izbira kronskih princev trajala več mesecev. Prvi v vrsti za nasledstvo se je tako znašel njegov polbrat, 69-letni princ Murkin, v primeru njegove predčasne smrti pa bi kot drugi v vrsti Salmana zdaj nasledil 55-letni princ Mohamed bin Nadžef. Prav z njegovim imenovanjem je Salman očitno hotel pomiriti različne struje v Saudovi dinastiji. Kronski princ Nadžef je namreč vnuk Abdulaha Abdelaziza, doslej pa so vsi nasledniki ustanovitelja novodobne Savdske Arabije bili njegovi sinovi.

Poskušal bo ohraniti enotnost puščavske države

Novi kralj Salman namerava nadaljevati s politiko svojih predhodnikov. Kot sedmi kralj savdske monarhije bo poskušal ohraniti enotnost puščavske države, kar je bil z združitvijo različnih plemen v skupno kraljevino sicer temeljni cilj ob ustanovitvi monarhije. Salman je prvi voditelj Savdske Arabije, ki je bil šolan na zahodu. V času velike regionalne negotovosti, ki se razteza od Sirije do Iraka, večjih premikov v savdski zunanji politiki ni pričakovati. Rijad bo še naprej ostal član koalicije v boju proti Islamski državi. Tektonskih premikov ni pričakovati tudi v antagonističnem odnosu do Irana. Svojo neposredno soseščino bo še naprej poskušal kontrolirati tudi s pomočjo Zalivskega sveta za sodelovanje (GCC).

Ohranjanje kontinuitete je jasno nakazal tudi novi kralj in kot nespremenjeni element usmeritve kraljevine opredelil še energetsko politiko. Da v njej ne bo prišlo do sprememb nakazuje tudi Salmanova odločitev, da v novi vladi v energetskem resorju ohrani ministra Alija Al Naimija. Savdska Arabija je sicer s čezmernim črpanjem nafte kljub nizkemu povpraševanju v minulih mesecih povzročila padec cen črnega zlata in tako povzročila številne težave naftnim proizvajalkam, katerih proračuni so v precejšnji meri odvisni od prodaje energentov (Venezuela, Rusija), hkrati pa je tako posledično v stečaj spravila že okoli 15 odstotkov ameriških proizvajalcev nafte iz skrilavcev. Kljub temu so se včeraj zahodni voditelji poklonili pokojnemu kralju Abdulahu Abdelazizu in poudarjali tesno partnerstvo. Britanski premier David Cameron je celo pohvalil njegovo zavzemanje za mir, ki je v obdobju arabske pomladi imelo precej svojevrstno obliko. V imenu stabilnosti in panarabizma je namreč kraljevi dvor še naprej financiral egiptovsko vojaško hunto, ki ji je po prevzemu oblasti generala Fataha Al Sisija dodelil obsežno finančno pomoč. Tako so namreč hoteli stabilizirati egiptovski režim in posledično povzročiti nadaljnji upad podpore tamkajšnji Muslimanski bratovščini, saj njihove ideje razumejo tudi kot grožnjo svoji vladavini. Kraljevina je sicer v sirski državljanski vojni z orožjem in denarjem na pomoč priskočila tudi sirskim upornikom.

Ne bo nič novega

Tako zaradi narave kraljevine kot tudi zaradi regionalnih napetosti med Salmanovim vladanjem ni pričakovati večjih premikov od avtoritarnega načina vodenja. Pokojni kralj Abdulah Abdelaziz je sicer poskušal reformirati gospodarski in socialni sistem v kraljevini, toda politične spremembe so bile zgolj kozmetične. Savdski parlament šuro, ki je v bistvu bolj posvetovalni organ kot zakonodajalec, je okrepil s 30 ženskami, katerim je sicer v kraljevini še vedno prepovedano samostojno brez moškega spremstva voziti avtomobile.

Po izbruhu arabske pomladi so oblasti zatrle vsakršne poskuse protestov na vzhodnem delu države, kjer je največja gostota šiitskega prebivalstva, z varnostnimi silami so na pomoč priskočile tudi sunitskemu dvoru v Bahrajnu med protesti tamkajšnjih šiitov za politične spremembe v državi.