Nova razdelitev sedežev bo potrebna zaradi vstopa Hrvaške v EU, s katerim se število poslancev povzpne na 766, medtem ko je z lizbonsko pogodbo omejeno na 751.
Po več mesecih intenzivne matematične telovadbe sta se avtorja poročila o razdelitvi sedežev v Evropskem parlamentu po volitvah leta 2014, Italijan Roberto Gualtieri iz vrst socialistov in Poljak Rafal Trzaskowski iz desnosredinske Evropske ljudske stranke, odločila za "najmanj slabo" rešitev, ki naj bi najlaže dobila blagoslov vseh članic unije.
Predlagala sta, naj 12 srednje velikih članic unije izgubi po en sedež. Belgija, Bolgarija, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Portugalska, Češka, Romunija in Švedska pa tudi Hrvaška, ki ima sedaj v parlamentu 12 opazovalcev, naj bi tako po njunem predlogu na naslednjih evropskih volitvah, ki bodo predvidoma maja 2014, volile po enega poslanca manj.
Člani odbora za ustavne zadeve so danes njun predlog podprli, a z eno spremembo: da en sedež namesto Švedske izgubi Avstrija. Izid glasovanja o tej menjavi je bil sicer zelo tesen: deset glasov proti devetim. Celoten načrt je potrdilo 21 članov odbora, eden pa se je vzdržal.
S to rešitvijo bi se morali biti sposobni izogniti "travmatičnim kupčijam s sedeži, ki bi se končale z velikimi izgubami za srednje in majhne države ter velikimi dobički za velike", menita poročevalca. Ta "pragmatična" rešitev bo po njunem prepričanju tudi najverjetneje dobila potrebno večino v parlamentu in soglasje članic unije.
Leta 2014 bo sicer izgubila tudi Nemčija, ki ima sedaj 99 poslancev, in to tri sedeže, a to je bilo dogovorjeno že v sklopu pogajanj o lizbonski pogodbi, ki je število vseh evropskih poslancev po volitvah 2014 omejila na 751, vključno s predsednikom, pri čemer ima lahko posamezna članica največ 96 in najmanj šest sedežev.
