Za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe je danes glasovalo 583 nemških poslancev, šest pa se jih je vzdržalo. Proti ni bil nihče.
Kljub krizi privlačnost EU ni popustila, je po glasovanju poudaril Westerwelle. "Evropska perspektiva je gorivo in motor reform v naši soseščini," je menil. Poudaril je še, da se Hrvaška v evropski mirovni projekt vključuje le poldrugo desetletje po vojni ter hudih kršitvah človekovih pravic.
Dpa izpostavlja dejstvo, da je glasovanje minilo brez glasu proti. Kljub ostri kritiki trenutne politike EU so za ratifikacijo pristopne pogodbe glasovali tudi poslanci Levice. Poslanec te stranke Thomas Nord je poudaril, da pristop Hrvaške k EU pomeni mirovno perspektivo za celoten Zahodni Balkan.
Po navedbah Jutarnjega lista je bila Slovaška država, ki je 1. februarja 2012 kot prva članica EU ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, medtem ko je Nemčija to storila zadnja. V Berlinu so sicer Hrvatom zagotavljali, da je tako zgolj zaradi nemške zakonodaje in predpisanih postopkov, ne pa zaradi Hrvaške same.
Jutarnji list spominja še, da sta ovire na poti Hrvaške k EU v zadnjih mesecih postavljali le Slovenija in Nemčija. S prvo je bila težava nerešen spor glede nekdanje Ljubljanske banke, a sta državi dosegli kompromis. Potem ko sta marca premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović, podpisala memorandum o reševanju vprašanja nekdanje Ljubljanske banke, je Slovenija postala 23. članica EU, ki je Hrvaški prižgala zeleno luč.
