Škandal z ameriškim vohunjenjem v Nemčiji se je sredi tedna še poglobil, potem ko so tamkajšnji mediji objavili precej skope informacije o še enem Ciinem krtu, tokrat v nemškem notranjem ministrstvu. Državno tožilstvo je potrdilo, da so preiskali domovanje nekega javnega uslužbenca v širši okolici Berlina ter zasegli računalnike in naprave za shranjevanje podatkov, ter dodalo, da za zdaj niso nikogar priprli. Po poročanju Die Welta naj bi preiskovali vojaško osebo, pozornost protiobveščevalne službe in posledično preiskovalnih organov pa je vzbudil z rednimi kontakti z ljudmi, za katere velja, da delajo za ameriško tajno službo. Vselej odlično obveščeni Der Spiegel pa je na svoji spletni strani brez navedbe vira objavil, da je v preiskavi uslužbenec obrambnega ministrstva, ki je imel opravka z mednarodno varnostno politiko in je zaradi svojega druženja z agenti Cie prišel pod drobnogled vojaške protiobveščevalne službe.
Malo znanega o drugem vohunu
Da gre bolj za ugibanja, dokazujejo nekateri drugi mediji, ki med drugim navajajo, da je »začetni sum delovanja za tujo obveščevalno agencijo«, kot je tožilstvo opredelilo skopo obrazloženo preiskavo »dveh zelo resnih sumov vohunjenja«, usmerjen na uslužbenca zunanjega ministrstva, ki je bil napoten na obrambno. Od šefice slednjega Ursule von der Leyen pa je včeraj Berliner Zeitungu uspelo dobiti pitijsko izjavo: »Ozadje tega še ni jasno.« Ministrica iz vladajoče krščanskodemokratske stranke (CDU) se je sicer strinjala, da celotno dogajanje okoli vloge ameriške varnostne agencije NSA v Nemčiji maje zaupanje v ZDA, ter dodala, da bi morala biti v obveščevalni dejavnosti jasno postavljena meja, da »vse, kar je mogoče (pri njenem delovanju), ni tudi politično sprejemljivo«.
V zvezi z najnovejšim vohunskim razkritjem se je včeraj oglasila tudi kanclerka Angela Merkel. Na tiskovni konferenci z moldavskim premierjem Iuriejem Leancajem je dejala, da je po njenem mnenju vohljanje za prijatelji izguba energije. »Imamo vse preveč problemov, zato bi se morali osredotočiti na pomembnejše zadeve,« je še dodala, iz njenega kabineta pa je zatem vendarle prišlo sporočilo o zahtevi, naj uslužbenec ameriškega veleposlaništva v Berlinu, zadolžen za obveščevalno dejavnost, zapusti državo. Očitno gre za odgovor na zahtevo kanclerkine koalicijske partnerice, socialdemokratske stranke SPD, saj je njen generalni sekretar Yasmin Fahim ob novi vohunski aferi pohitel z izjavo, da je treba »nemudoma umakniti (vanjo vpleteno osebje ameriškega) veleposlaništva in nemudoma prekiniti (ameriško) vohunjenje v naši državi«. Tudi vodja poslanske skupine SPD v bundestagu je bil oster, ko je dejal, da je že »ponižujoče gledati tedenska razkritja ameriških vohunov«, ter opozoril na možno »celovito sesutje« zaupanja v zavezništvo z ZDA. Ameriški veleposlanik v Berlinu John Emerson je medtem že dvakrat na nemškem zunanjem ministrstvu razlagal washingtonska stališča o odmevni aferi, za širšo nemško javnost pa zgolj dejal, da se morajo zdaj ZDA zavedati, da so medsebojni odnosi pred resnimi izzivi.
Iz BND le benigni dokumenti
Medtem ko je razkritje novega sodelovanja nemških vladnih uslužbencev z ameriškimi obveščevalci brez aretacije še nejasno, pa je znanih nekaj več podrobnosti o priprtem 31-letnem »dvojnem vohunu« znotraj nemške obveščevalne službe BND. Gre za 31-letnega analitika, ki je za okoli 25.000 evrov Ciinemu agentu prodal 218 zaupnih dokumentov. Na tajnem sestanku v Salzburgu ga je slednji tudi opremil s posebno programiranim prenosnikom, ki je prek vremenske aplikacije vzpostavil neposredno povezavo z njegovim kontaktom v ZDA. Gre za človeka z zdravstvenimi težavami in govorno napako, ki po navedbah v nemških časopisih ni tega počel prvenstveno zaradi denarja, ampak da bi si krepil samopodobo. Ameriška obveščevalna agencija Cia je po slabih dveh letih izgubila zanimanje zanj (najverjetneje zaradi benignih dokumentov, ki jih je dobila od njega), zato je svoje storitve ponudil ruskemu generalnemu konzulatu v Münchnu, s čemer je zbudil pozornost nemške protiobveščevalne službe.
