Včeraj opolnoči so začeli stavkati piloti nemške letalske družbe Lufthansa. 5400 pilotov, ki bodo ostali na tleh vse do petka opolnoči, zahteva 10 odstotkov višje plače in ohranitev prehodnega upokojevanja, s pomočjo katerega so lahko prenehali leteti že pri 55 letih in do dopolnitve zakonsko določene potrebne starosti prejemali 60 odstotkov svoje zadnje plače. Lufthansa je namreč odpovedala tako tarifno pogodbo kot tudi določila o prehodnem upokojevanju, ki ga je doslej omogočala.
Jörg Handwerk, tiskovni predstavnik sindikata pilotov Cockpit, je za nemško javno televizijo ZDF povedal, da se vrednost njihovih zahtev giblje okoli milijarde evrov. Lufthansa je zaradi stavke odpovedala 3800 poletov, okoli 400.000 potnikom so morali poiskati druge možnosti prevoza.
Stavka je letalsko družbo doletela v povsem nepravem času. Zaradi konkurence nizkocenovnih letalskih prevoznikov in velikih družb iz arabskega sveta, ki prejemajo obilne subvencije, se je lani njen promet zmanjšal na 30 milijard evrov, dobiček pa za 75 odstotkov, na 313 milijonov evrov. Vsak dan stavke Lufthanso stane okoli 40 milijonov evrov. Alexander Dobrindt, minister za promet, je obe pogajalski strani pozval, naj čim prej najdeta rešitev.
Javni uslužbenci dosegli svoje
O njej so se v ponedeljek uspeli zediniti pogajalci ministrstva za notranje zadeve in sindikat Verdi. 2,1 milijona javnih uslužbencev bo tako dobilo višjo plačo že za marec, v primerjavi s februarsko se jim bo povišala za 3 odstotke oziroma za najmanj 90 evrov. Sindikat Verdi je zahteval 3,5-odstotno povišanje plač oziroma najmanj 100 evrov na mesec za vsakega javnega uslužbenca, dogovor tako ni bil zelo daleč od njihovih zahtev. Sklenjen je bil v zadnjem trenutku in za tem, ko je prejšnji teden opozorilno stavkalo okoli 200.000 javnih uslužbencev v otroških vrtcih, upravnih enotah, kopališčih, odvozu smeti in na veliki letališčih. Če bi dogovor spodletel, so javni uslužbenci grozili z novimi stavkami.
Nemčija se je znašla v mrzlici višanja plač, je včeraj zapisal nemški časopis Die Welt, že lani so te naraščale bolj kot življenjski stroški. Zvezni statistični urad je sporočil, da so se plače lani v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, medtem ko so cene potrošnih dobrin narasle le za 1,5 odstotka. V zasebnem gospodarstvu so se tarifne postavke zvišale bolj kot v javnih službah, velike pa so tudi razlike med posameznimi panogami. Tako so se najbolj povišale plače v predelovalni industriji, zatem v energetiki in v gradbeništvu. Najmanj so pridobili v gostinstvu, varnostnih službah in čistilnih servisih.
Kako Nemčija skrbi za Evropo
Strokovnjaki pričakujejo, da bodo plače letos naraščale še bolj kot lani. Gospodarstvu gre dobro in sindikati so se očitno poslovili od časov, ko so pristajali na zmerno poviševanje tarifnih postavk. Deloma na to kažejo že prva zaključena tarifna pogajanja v kemični industriji, kjer so se pogajalski partnerji dogovorili za 3,7-odstotno povišanje plač.
Prihodnje leto bo dobršen pospešek k zvišanju plač prinesla uvedba zakonsko določene minimalne urne postavke. Nemška vlada je včeraj potrdila osnutek zakona, ki ga je predstavila ministrica za delo Andrea Nahles in vsem zaposlenim zagotavlja, da bo ura njihovega dela najmanj 8,50 evra. V zadnjem usklajevanju med ministrstvi je Nahlesova sicer pristala na to, da so dolgotrajno brezposelni v prvih šestih mesecih, ko ponovno dobijo zaposlitev, lahko plačani manj, prav tako to velja za mlajše od 18 let brez izobrazbe in praktikante v poklicnem izobraževanju. Kljub temu pomeni uvedba minimalne plače veliko zmago za socialdemokrate in hkrati uresničitev njihove glavne predvolilne obljube.
Precej manj so nad namero vlade navdušeni v gospodarstvu, kjer svarijo, da bosta zviševanje plač in še posebej uvedba minimalne plače oslabila motor nemškega gospodarstva in zmanjšala konkurenčnost nemških podjetij. S tem naj bi bilo konec nemškega »zaposlovalnega čudeža«, minimalna plača naj bi uničila stotisoče delovnih mest.
Svet za presojo razvoja gospodarstva je koalicijo v svojem letošnjem poročilu opozoril, naj se ne odvrne od smernic, ki so nemško gospodarsko politiko opredeljevale v zadnjem desetletju. Minimalna plača pa ni glavni »krivec« za njihova opozorila, poleg nje gospodarske modrece iz omenjenega sveta skrbi tudi sprememba pokojninske zakonodaje, ki ljudem s 45 let delovne dobe omogoča, da gredo v pokoj pri 63 letih starosti s polno pokojnino. Hkrati ministrica za delo napoveduje, da bo izboljšala položaj prekernih delavcev in njihove pravice približala redno zaposlenim.
Minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel zavrača kritike gospodarstvenikov in pravi, da je Nemčija s svojo visoko konkurenčnostjo in presežki v trgovinski bilanci ogrožala stabilnost območja evra in povzročala velika gospodarska nesorazmerja v Evropi. Na to je Nemčijo lani novembra v resnici opozorila tudi evropska komisija.
