Maščevalna akcija pakistanskih talibanov v Pešavarju, kjer je šesterica dobro izurjenih skrajnežev v samomorilskem napadu v natančno organizirani akciji s sprotnim vodenjem ubila 132 šolarjev, je dokaz, da se v Pakistanu kuha državljanska vojna. Oblasti v Islamabadu so bile na čelu s premierjem Navazom Šarifom še v začetku tega leta pripravljene na pogajanja s talibanskimi voditelji ob meji z Afganistanom, po njihovem propadu pa je poleti vojska začela z obsežno akcijo proti njim v severnem Vaziristanu. Čeprav je torkov pokol sprožil globalno obsodbo, so nekateri analitiki prepričani, da je bil ta tudi posledica ameriške vojne proti terorizmu, v katero je bil poleg Afganistana neposredno potegnjen tudi Pakistan. Oblasti v Islamabadu tako naj ne bi bile odgovorne za porast skrajnežev v državi, še huje pa je, da se zdaj z njimi niso sposobne spopasti.
Pokol v Pešavarju je sprožil takojšen odziv afganistanske vojske, ki je sprožila obsežno akcijo proti talibanom v njihovih zatočiščih ob meji z Afganistanom in po včerajšnjih poročilih ubila okoli 60 militantnežev. Pakistanski obrambni minister Kavaja Asif je ob tem dejal, da bi morala vojska že prej odločno ukrepati proti Talibanom, namesto da je molče spremljala pogajanja s skrajneži, ki niso prinesla nobenega rezultata. »Pogajanja s temi ljudmi niso možna,« je dejal in dodal, da je edina rešitev, da se jih uniči oziroma »se zlomi njihova hrbtenica«.
Skupna akcija bolj izgovor
Poskusi mirovnih pogajanj s pakistanskimi talibani (TTP) so propadli junija letos, ko so njihovi pripadniki napadli letališče v Karačiju in ubili prek 30 ljudi. Pakistanska vojska je takrat sprožila povračilne akcije in po njihovih trditvah do zdaj ubila prek 1700 skrajnežev. Zaradi omejenega pristopa do krajev, kjer so potekale vojaške operacije, neodvisni viri ne morejo potrditi vojaških navedb o uspešnih akcijah v odročnih krajih ob meji z Afganistanom, so se pa pakistanske oblasti po več letih povezale s kabulskimi, da bi uskladile boj proti talibanom v obeh državah. Takoj po napadu na šolo v Pešavarju je namreč šef pakistanske vojske general Rahil Šarif obiskal Afganistan in prek svojega tiskovnega predstavnika kasneje napovedal, da bomo kmalu priča skupni akciji obeh držav proti odgovornim za pokol v Pešavarju.
Poznavalci razmer v obeh državah večinoma ne verjamejo, da je njegov obisk prinesel kakršno koli spremembo v medsebojnem obtoževanju, kdo je kriv za krepitev talibanskega gibanja na obeh straneh meje, zdaj ko se končuje mednarodna bojna misija v Afganistanu. Predvsem afganistanski vojski pripisujejo, da je je prežeta z raznimi militantneži, ki jih je na svojih prsih desetletja gojila kot silo proti Indiji in Afganistanu v ozemeljskih in hkrati tudi ideoloških sporih. Že vse od leta 2001 so različni ameriški vladni uslužbenci, vključno z direktorji Cie, opozarjali, da pakistanski generali izgubljajo nadzor nad svojo vojsko in da se jim lahko zgodi, da se bo njen pomemben del obrnil proti njim. Vodstvo pakistanske vojske je dosledno zavračalo navedbe, da se v njihovih vrstah skrivajo tudi militantneži, razvoj dogodkov v naslednjih mesecih pa bo pokazal, koliko je enotna. Pokol v javni šoli, ki je delovala pod pokroviteljstvom vojske, je zagotovo strnil njene vrste v boju proti militantnim skupinam v državi in jo združil tudi z bolj omahljivo politiko, vprašanje pa je, ali ni črviva v notranjosti. Mnogi namreč upravičeno dvomijo, da bi lahko šesterica skrajnežev tako grozovit pomor v dobro varovanih objektih vojaške šole izpeljala brez notranje pomoči.
