Alkhatib je prošnjo za zaščito severa države sicer naslovil na ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, ta pa mu je odgovoril, da jo bo preučil, je pojasnil.

AlKhatib je prav tako ocenil, da bi morale ZDA igrati večjo vlogo pri poskusih zaustavitve dveletnega konflikta.

»Čakamo na odločitev Nata, da bodo zaščitili človeška življenja. Nočemo, da bi se borili, temveč zgolj zaščitili človeška življenja,« je dejal Alkhatib, sicer nekdanji imam v Umajadovi mošeji v Damasku. Neimenovani predstavnik Nata je že zavrnil posredovanje zavezništva: »Nato nima namena posredovati v Siriji,« je dejal za Reuters.

Alkhatib je minulo nedeljo presenetil z napovedjo svojega odstopa. Tako so se vnovič pojavili dvomi, ali je sirska opozicija tako enotna, kot se je poskušala prikazati v zadnjih mesecih. Med različnimi skupinami mavričaste opozicije obstajajo namreč različni pogledi na to, kako nadaljevati z bojem proti silam Bašarja al Asada in ali naj se z režimom sploh začnejo mirovni pogovori.

AlKhatib se je sicer po uradni razlagi za odstop odločil zaradi nezmožnosti mednarodne skupnosti, da zaustavi prelivanje krvi v Siriji. Prav tako pa naj bi bil njegov korak povezan tudi zaradi razhajanj znotraj uporniškega gibanja. V pogovoru za Al Džeziro je sicer priznal, da je koalicija uporniških skupin neenotna o tem, ali naj na osvobojenih ozemljih ustanovi začasno vlado.

Več kot dve leti trajajoča sirska državljanska vojna je doslej terjala že več kot 70.000 življenj, na begu pa je več kot milijon ljudi. Kljub številnim posredniškim poskusom mednarodne skupnosti, se morija na Levantu nadaljuje. Iz uporniških vrst so v minulih mesecih Zahod večkrat pozvali, naj jim zagotovi težko orožje za boj proti Asadu. Kot je razvidno iz zadnjih razkritij New York Timesa, so upornike sicer z lažjim orožjem tuje obveščevalne službe že oskrbovale.

Če bodo na vrhu v Dohi razlike v uporniških vrstah postale še bolj očitne, se utegne pozicija sirskega predsednika Asada po mnenju analitikov po vrhu v Katarju okrepiti.

Na zasedanju pričakujejo tudi afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, ki bo spregovoril o mirovnih pogovorih s talibani. Na zasedanje prihaja po ponedeljkovem nenapovedanem obisku ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja v Kabulu.