V glasovanju se bo odločalo o usodi več kot 50 milijard evrov, ki jih evropski davkoplačevalci vsako leto namenijo kmetom. O kmetijskih subvencijah se bo, če bo reforma sprejeta, odločalo tudi na podlagi načina, kako kmetovalci skrbijo za okolje, vključujejo okoljske načrte in omogočajo rast ogroženih rastlin in živali.
Številni deli poročila parlamentarnega odbora so za poslance sporni
Reforma govori tudi o kvotah za sladkor in sistemu pravic do sajenja vinogradov. Številni deli poročila, ki ga je pripravil pristojni parlamentarni odbor, so sicer za mnoge poslance sporni, zato bo izid glasovanja danes zagotovo tesen.
O vsebini reforme se Evropska unija pogaja že več kot desetletje. Stara zakonodaja je namreč neprimerna saj so kmetje v preteklosti gojili in vzrejali tisto, kar jim je zagotavljalo najvišje subvencije in ne kar se je na trgu potrebovalo. Sistem je bil v zadnjih letih sicer posodobljen, saj EU kmetom zdaj višino subvencij obračunava glede na površino obdelane zemlje in količino ter kvaliteto pridelka.
Veliko nestrinjanj tudi o ločitvi povezanih subvencij
Britanski minister za okolje Owen Paterson je v razpravi močno zagovarjal reformo, kjer bi bila višina izplačanih subvencij odvisna od povpraševanja po pridelku na trgu in ne od njegove količine. »Odločitve kmetov katere pridelke proizvajati in katere živali vzrejati bi morali prepustiti trgu,« je podaril.
Današnje glasovanje bo zapleteno in dolgotrajno, saj so poslanci na besedilo reforme vložili več kot 300 amandmajev. Med poslanci je veliko nestrinjanj tudi o tem, na kakšen način v zakonodajo vključiti okoljske cilje in ločitev povezanih subvencij.
Iz nabora je treba nemudoma izključiti lastnike velikih zemljišč
O tem, kdo bo prejel subvencije, bodo še naprej odločale države članice, a biti morajo aktivni kmetje. Poslanci ob tem izpostavljajo, da je treba iz nabora upravičencev avtomatično izključiti lastnike velikih zemljišč, kot so npr. nepremičninska podjetja, letališča in športni centri, ki se ne ukvarjajo s kmetovanjem.
Države članice tudi poziva k posebnim shemam pomoči za majhne kmetije in se zavzema za omejitev subvencij na največ 300.000 evrov na kmetijo. Bistveno naj bi se obenem zmanjšal znesek, namenjen visokim subvencijam oz. tistim, višjim od 150.000 evrov.
Predsednik odbora za kmetijstvo Paolo De Castro (S&D) je dejal, da so danes dosegli primerno razmerje med zagotavljanjem varnosti hrane in izboljšano zaščito okolja. Nova evropska kmetijska politika lahko po njegovih besedah Evropejcem prinese več javnih dobrin ob tem pa mora biti za kmetovalce bolj pravična in manj birokratska. »To bo naše izhodišče na nadaljnja pogajanja,« je zaključil De Castro.
Glasovanje prekinil kolaps podpredsednika parlamenta Papastamkosa
Glasovanje o številnih amandmajih je za več kot eno uro prekinil nenaden kolaps podpredsednika EP Georgiosa Papastamkosa, ki se je zgrudil na tla in tam obležal. Po enourni prekinitvi je predsednik parlamenta Martin Schulz dejal, da je Papastamkos doživel hud napad, njegovo stanje je resno, nemudoma pa so ga odpeljali v bolnišnico.
