Konference se udeležujejo visoki predstavniki 160 držav in organizacij civilne družbe, kar po besedah avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza dokazuje, da gre za pomembno temo. "Jedrske katastrofe imajo usodne posledice, takrat nihče ne bi zmagal in nihče izgubil," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v govoru ob odprtju konference opozoril Kurz.
Avstrijski minister je prepričan, da bi bil svet brez jedrskega orožja boljši. Tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v video pozdravnem nagovoru posvaril pred grozljivimi posledicami jedrskega orožja. Kot se je strinjal, svet z več jedrskega orožja nikakor ne bi bil varnejši, saj postajajo konflikti zaradi širjenja tega orožja vse nevarnejši.
Zbrane nagovorila ena od preživelih atomske eksplozije v Hirošimi
Zbrane je nagovorila tudi Setsuko Thurlow, ki je kot 13-letnica preživela jedrsko bombo na japonsko Hirošimo leta 1945. Kot je dejala v čustvenem govoru, se še vedno živo spominja, kako so njeni sošolci živi zgoreli ter kričali na pomoč in klicali svoje mame. Jedrsko orožje je "ultimativno zlo", ki je njeno čudovito domovino Hirošimo čez noč spremenil v moro, je dodala.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se konference tokrat prvič udeležujeta tudi ZDA in Velika Britanija. Gre za stalni članici Varnostnega sveta ZN in dve od skupaj devetih držav na svetu, ki potrjeno ali domnevno razpolagajo z jedrskim orožjem.
Iz te deveterice držav sta svoje predstavnike na Dunaj poslala še Indija in Pakistan, medtem ko Rusija, Francija in Kitajska znova niso prisotne. Enako velja za Severno Korejo in Izrael. Slednji ni nikoli uradno potrdil, da ima jedrsko orožje, a velja splošno prepričanje, da je edina država na Bližnjem vhodu, ki ga ima.
Dosedanji sporazum ni prinesel napredka
Še pred konferenco je 118 predstavnikov 46 različnih držav podpisalo skupno izjavo, v kateri svarijo pred nevarnostjo jedrskega orožja, ki da jo svetovni voditelji podcenjujejo ali je ne razumejo dovolj. Kot so opozorili, tudi po koncu hladne vojne vse preveč jedrskega orožja ostaja v pripravljenosti, kar povečuje nevarnost njegove uporabe.
Kot piše AFP, je na svetu še vedno okoli 16.300 kosov jedrskega orožja, od tega 4000 "operativno razpoložljivega" in 1800 "v visoki pripravljenosti" oz. na kratek rok pripravljenega za uporabo. V času hladne vojne se je število kosov jedrskega orožja sicer gibalo kar med 70.000 in 80.000.
Akcijski načrt o nadaljnjem zmanjševanju jedrskega arzenala, ki so ga leta 2010 dogovorile države podpisnice sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT), zaenkrat ni prinesel napredka, še spominja AFP.
