Ministrica je dejala, da so več kot 570.000 zahtev sprejeli junija, v zadnjem mesecu pred potekom roka za oddajanje zahtev za legalizacijo. Tudi sama je dejala, da je pričakovala približno 300.000 zahtev.
Slovenskih črnograditeljev naj bi bilo malo
Na ministrstvu so potrdili, da niso posebej preštevali zahtev za legalizacijo glede na državljanstvo lastnikov črnih gradenj, tako da nimajo podatkov o morebitnih zahtevah, ki bi jih vložili slovenski državljani.
Neuradno naj bi imela večina slovenskih lastnikov nepremičnin na Hrvaškem urejena pravno-lastniška razmerja, tako da naj bi bilo črnograditeljev malo. Sicer pa naj bi imeli slovenski državljani na Hrvaškem, prav tako po neuradnih ocenah, okoli 110.000 nepremičnin, največ v Istri.
Največ zahtev oddali v Zagrebu
Največ zahtev za legalizacijo so oddali v Zagrebu in Zagrebški županiji, približno 142.000, ter v Splitsko-dalmatinski županiji, slabih 77.000. Ministrica je poudarila, da bodo večino zahtev, med 70 in 80 odstotkov, rešili v prihodnjih dveh letih.
Tisti, ki legalizacije svojih črnih gradenj niso zahtevali, lahko pričakujejo, da bodo nezakonite objekte morali porušiti, če so bili zgrajeni zunaj zazidljivih območij pred 21. junijem 2011.
Od začetka leta so sicer porušili dobrih 400 nezakonito zgrajenih objektov
Ostali lastniki črnih gradenj iz tega obdobja pa bodo morali plačati kazen in pridobiti ustrezno dokumentacijo, ki vključuje visoke stroške legalizacije. Če niti po kaznovanju ne bodo legalizirali objekta, ga bodo morali porušiti.
Od začetka leta so sicer porušili dobrih 400 nezakonito zgrajenih objektov, ki so bili zgrajeni po 21. juniju 2011. Hrvaška je takrat končala snemanje svojega ozemlja iz zraka ter je ta datum postavila kot rok, po katerem nikjer na hrvaškem ozemlju ne bo več trpela črnih gradenj. Leta 2015 nameravajo znova posneti ozemlje iz zraka.
Za 7,3 milijone evrov plačanih kolekov
Zaenkrat ni znano, koliko bosta država in lokalna samouprava zaslužili z legalizacijo. Državna blagajna je sicer že bogatejša za slabih 55 milijonov kun (7,3 milijona evrov), ki so jih vlagatelji zahtev plačali za koleke.
Hrvaški mediji so prejšnji teden poročali, da je tudi ministrica Mrak Taritaševa junija vložila zahtevo za legalizacijo garaže, ki je v dvorišču njene družinske hiše v Bjelovarju.
