Eden treh najbolj izpostavljenih voditeljev dosedanje opozicije Arsenij Jacenjuk je postal mandatar za sestavo nove ukrajinske vlade. To so predstavili sinoči na kijevskem Trgu neodvisnosti, kjer so potekale demonstracije, ki so pripeljale do odstavitve predsednika Viktorja Janukoviča.
V novi vladi je tudi več imen iz vrst protestnikov, čakajo pa jo zahtevni izzivi na čelu z naraščajočo razklanostjo države na proruski vzhod in proevropski zahod ter izredno težak gospodarski in finančni položaj, ki grozi z bankrotom. Ukrajina je brez vlade od konca januarja, ko je zaradi protestov odstopil premier Mikola Azarov.
Glasovanje o vladi danes
Jacenjuka so za premierja izbrali predstavniki različnih skupin protestnikov, zbrani v tako imenovani Majdanski svet. Potrditi ga mora parlament, ki bo o vladi glasoval danes. Jacenjuk je nekdanji predsednik parlamenta, nekdanji zunanji minister in nekdanji minister za gospodarstvo. Pripada stranki Očetnjava nekdanje premierke Julije Timošenko. Začasni predsednik Oleksander Turčinov je že dejal, da bo vlada morala sprejemati nepriljubljene ukrepe, če naj se država izogne bankrotu in zagotovi boljše življenje državljanov na daljši rok.
Kandidat za zunanjega ministra je karierni diplomat Andrej Deščicja. Finančni minister, ki ga čaka posebno težka naloga, bo postal nekdanji gospodarski minister in bivši drugi človek centralne banke Oleksander Šlapak. Vodja močnega nacionalnega sveta za varnost in obrambo pa bo postal Andrej Parubi, ki je vodil obrambo območja, ki so ga v Kijevu zavzeli protestniki, pred poskusi policije, da jih preženejo.
Rusija ob meji rožlja z orožjem
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je medtem ukazal stanje pripravljenosti bojnih enot na zahodu države v okrožju na meji z Ukrajino. Ukazal je tudi prej nenapovedane vojaške vaje, v katerih bo sodelovalo 150.000 vojakov, je poročal Reuters. V Moskvi trdijo, da vaje z nemirnim dogajanjem v Ukrajini niso povezane. V Bruslju pa so obrambni ministri članic Nata izrazili podporo Ukrajini, med drugim njeni »suverenosti in nedotakljivosti meja«. Rusije konkretno niso omenili, so pa ločeno dejali, da bodo dejavnosti njene vojske podrobno spremljali.
»V skladu z ukazom predsednika Ruske federacije so oborožene sile zahodnega vojaškega okrožja v stanju pripravljenosti od druge ure popoldne,« je včeraj državna agencija Interfax citirala ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja. Dejal je tudi, da Rusija »pazljivo spremlja dogodke na Krimu in sprejema ukrepe za zaščito svojih objektov, infrastrukture in oborožitve črnomorske flote«. Ta je nameščena v Sevastopolu na jugu ukrajinske avtonomne pokrajine Krim.
Do napovedi ruskih vojaških vaj je prišlo v času naraščajočih napetosti na Krimu, kjer se večina prebivalcev izreka za Ruse. Včeraj je prišlo do prerivanja med udeleženci proruskega shoda na eni strani in udeleženci shoda v podporo novim oblastem, ki so nasledile odstavljenega predsednika Janukoviča in njegove sodelavce, na drugi. Najbolj vroče protestnike, ki jih je bilo skupno več tisoč, je nato ločila policija, eden je umrl zaradi srčnega napada. »Rusija, Rusija!« so vpili na eni strani policijskega kordona v mestu Simferopol. »Slava Ukrajini!« so na drugi vpili Tatari, ki predstavljajo osmino prebivalstva Krima in so naklonjeni novim oblastem v Kijevu. Njihov vodja Refat Čubarov je pozval k ustanovitvi skupin za državljansko samoobrambo. Tatari so sovražno nastrojeni do Rusov še iz časa Stalina, ki jih je ukazal leta 1944 nasilno izseliti s Krima. Z domov jih je moralo 200.000.
