Ne glede na to, da Združene države veljajo za prvo industrijsko velesilo na svetu, je v Ameriki poljedelstvo izredno velik posel. Nekateri ga primerjajo z oborožitveno industrijo, ciniki pa trdijo, da se poljedelstvo in industrija orožja pogosto prepletata. Ameriški kongres ter predsednik Obama sta prejšnji teden sprejela zakon, ki ščiti Monsanto, največjega ameriškega proizvajalca genetsko spremenjenih semen. Novi zakon namreč proizvajalca genetsko spremenjenih semen koruze in soje ščiti pred odločitvami sodišč tudi takrat, kadar ti proizvodi škodujejo javnemu zdravju.
Slavni po bojnem strupu
Monsanto je ena od korporacij, ki so del velikega posla industrije poljedelstva. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila specializirana za proizvodnjo plastike in kemičnih izdelkov, danes pa je biotehnološka multinacionalka, specializirana za proizvodnjo genetično spremenjenih semen. Med svojim prvim obdobjem se je Monsanto med drugim proslavil tudi s proizvodnjo vojnega strupa »agent orange«, ki ga je ameriška vojska sipala po vietnamskih gozdovih med vojno, ki je trajala od leta 1962 do 1971. Agent orange ni samo odstranjeval listov z dreves in razkrival skrivališč gverilcev, temveč je tudi zastrupljal ljudi. Po nekaterih podatkih je za posledicami strupa umrlo vsaj pol milijona Vietnamcev.
Monsanto je ob koncu prejšnjega stoletja preusmeril proizvodnjo na področje biotehnologije. Bil je eden prvih, ki je Ameriki sredi osemdesetih začel testirati genetično spremenjene organizme. Sloganom iz preteklosti, kot sta »Naše inovacije izboljšujejo poljedelstvo, izboljšujejo življenje« in »Za proizvodnjo več hrane in uporabljamo manj naravnih virov«, se je v zadnjem času pridružilo tudi geslo, s katerim monopolist proizvodnje semen zatrjuje, da njegovi proizvodi ne povzročajo raka. Ali tako tudi dejansko je, od zdaj naprej ne bo mogoče preveriti. Novi zakon namreč ukinja določilo obveznega testiranja in vnaprej razveljavlja veljavnost razsodb sodišč, ki bi dokazovale škodljivost hibridov, ki prihajajo iz laboratorijev Monsanta. V času, ko je pozornost ameriške javnosti usmerjena na severnokorejsko nevarnost, je vsebina sprejetega zakona, ki so ga oklicali »Monsanto Protection Act«, le postopoma pricurljala v javnost.
Revolucionarne zahteve
Zgolj skupinam, kot je Food Democracy Now, sindikatom kmetijskih proizvajalcev in nekaterim marginalnim medijem gre zahvala, da je zakon, ki ščiti velike korporacije in zanemarja javno zdravje, prišel na površje. V nekaj dneh je približno 250.000 Američanov podpisalo peticijo, v kateri državljani zahtevajo testiranje vseh genetsko spremenjenih kmetijskih izdelkov in da vse prehrambne izdelke, ki vsebujejo genetsko spremenjene poljščine, opremijo z ustreznimi nalepkami.
Ta zahteva v deželi, v kateri, za primer, pridelujejo zgolj še genetsko spremenjeno koruzo, seveda diši po revoluciji. Ameriško javno mnenje, ki v teh dneh svoje ogorčenje izraža tudi v komentarjih na spletnih mestih zvezne administracije, pa je še bolj jezno zaradi dejstva, da je kongres zakon potrdil brez kakršne koli razprave na ustreznih odborih.
Prevarani potrošniki
Obamova administracija se zdaj po ovinkih izgovarja, da je predsednik Obama zakon podpisal, brez da bi zanj vedel. Skrit je bil namreč v sveženj ukrepov, s katerimi je kongres zvezni administraciji za nekaj mesecev podaljšal normalno poslovanje. Brez koncesije močnemu lobiju velikih industrijskih konglomeratov bi vlada ostala zablokirana, poskušajo svoj dogovor s konservativci opravičiti predstavniki administracije. Hkrati v opravičilo poudarjajo, da zakon velja le šest mesecev.
»Gre za tajen sporazum, s katerim so demokrati, da bi ustregli korporacijam, obrnili hrbet potrošnikom, kmetijskim proizvajalcem, se požvižgali na zaščito okolja,« je dejal Andrew Kimbrell, direktor centra za varstvo prehrane. Mnogi volilci demokratov se zdaj rogajo predsedniku Obami in njegovim obljubam o izboljšanju varnosti prehrane, še posebno pa dejstvu, da se predsednikova družina hrani z biozelenjavo, ki raste na vrtu Bele hiše.
