Slovenijo čaka skupaj pet milijard evrov
Slovenija bo v novem evropskem proračunskem obdobju 2014-2020 imela možnost počrpati skupaj 3,3 milijarde evrov iz kohezijskega sklada, evropskega socialnega sklada in evropskega sklada za regionalni razvoj.
Za slednja velja delitev sredstev med regiji glede na njuno razvitost, tako da bo zahodni Sloveniji skupaj iz obeh strukturnih skladov pripadlo 860 milijonov evrov, vzhodni pa skoraj 1,26 milijarde evrov. Pri tem velja, da se sredstva med regijama ne morejo pretakati, možnost prenosa je le za tri odstotke sredstev v primeru, da jih ena regija ne bi uspela porabiti.
Za področje prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije bo iz kohezijskega sklada celotni Sloveniji na voljo milijarda evrov.
Poleg tega bo na področju skupne kmetijske politike Slovenija v celoti prejela skoraj 1,6 milijarde evrov, od tega dobrih 744 milijonov evrov za razvoj podeželja. Še okoli 100 milijonov je na voljo za čezmejne programe.
Kot je v pogovoru za STA povedala Monika Kirbiš Rojs, bo opredelitev, za kaj točno se bodo ta sredstva porabljala, tokrat zapisana verjetno le v enem operativnem programu. Druga večja sprememba pa je, da ne bo denarja za majhne lokalne projekte. Namesto dosedanjih okoli 600 projektov državna sekretarka pričakuje, da bomo nova sredstva razdelili le med okoli 40 medobčinskih projektov, ki jih bosta opredelila novoustanovljena sveta kohezijskih regij.
Kirbiš Rojseva ob tem priznava, da zna biti to težavno, saj že danes nekateri projekti niso izpeljani, ker se občine niso uspele uskladiti. A kot ugotavlja, se krepi zavest, da drugače ne bo šlo, saj drugega razvojnega denarja zaenkrat ni na voljo.
Država si bo prizadevala za pripravo vseh programskih dokumentov do konca leta. Ministrstva so že pripravila nabor področij, ki bi jih sofinancirali z novo evropsko finančno injekcijo. Izhodišča za tako imenovani partnerski sporazum je v začetku julija potrdila vlada, zdaj pa se z njimi seznanjajo v EU. Med njimi so denimo vlaganja v mala in srednja podjetja, raziskave in razvoj, energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, protipoplavne ukrepe, javni potniški promet, nadgradnjo železniškega omrežja, spodbujanje zaposlovanja, dolgotrajno (samo)oskrbo in podobno.
Ob tem državna sekretarka posebej izpostavlja, da v novi finančni perspektivi ne smemo ponavljati napak iz stare in sredstev preveč razdrobiti, pač pa je treba doseči osredotočenost na ključne vsebinske prioritete. "Na ministrstvu menimo, naj se sredstva kohezijskega sklada porabijo za infrastrukturo, ki jo je treba dograditi na področju okolja, prometa, trajnostne rabe energije,... Tu nimamo kaj odkrivati tople vode, ampak moramo dokončati, kar je pripravljeno ali v pripravi, ker se nam pogosto dogaja, da nimamo pripravljenih projektov, ki bi bili takoj izvedljivi," je dejala.
"Priprava projektov povsem na novo bi namreč trajala predolgo. Ostala sredstva pa naj se v 60 odstotkih namenijo gospodarstvu, ki to najbolj potrebuje, denimo za zaposlovanje mladih, za srednja in mala podjetja, raziskave, tehnološko opremo in podobne vsebine, ki jih Slovenija potrebuje, pri čemer moramo razmišljati tudi o pridobivanju dodatnih virov financiranja, torej o povratnih sredstvih, zasebnem kapitalu in tujih investicijah," je poudarila.
Poleg lažje implementacije, bolj prijaznih prijav na razpise in podobno pa je še izpostavila, da je treba v operativni program zapisati le tiste projekte, ki bodo res izvedljivi.
Ob tem je spomnila na Luko Koper, ki je bila vključena v operativne programe aktualnega finančnega obdobja, a so kasneje ugotovili, da kot delniška družba ni upravičena do kohezijskih sredstev. Zato se je financiral le vplovni kanal, ki spada pod upravo za pomorstvo.
"Primer grških Pirejev, ki so pravkar dobili 100 milijonov evrov iz kohezije, pa me navdaja z upanjem, da je za Luko Koper še možnost. Torej moramo res paziti, da nam strateške stvari ne uhajajo," opozarja Kirbiš Rojseva. Projekt bo ministrstvo vzelo pod svoje okrilje, pridobilo pravna mnenja, pogledalo bo koncesijsko pogodbo, napoveduje.
Ključni so dobri kadri
V aktualnem obdobju se je pokazal še en problem - projekti v operativnem programu za razvoj okoljske in prometne infrastrukture so bili nerealno ocenjeni. Tak primer je denimo pomurski vodovod, katerega vrednost je bila sprva ocenjena na 30 milijonov evrov, v resnici pa je njegova cena narasla na 142 milijonov in je tako "zarezal" v sredstva za druge projekte. Poleg tega so bili operativni programi med seboj premalo povezani.
"Na področju kulture smo denimo obnavljali gradove, vlagali v zidove, nismo pa jih opremili z vsebino. Podobno se je dogajalo na področju raziskav in razvoja," opozarja. Centri odličnosti so na primer prinesli čez 900 patentov, po drugi strani pa gospodarstvo teh patentov finančno ni bilo sposobno implementirati, da bi postalo konkurenčnejše.
Za dobro črpanje pa so ključni tudi kadri po ministrstvih. Tiste, ki so usposobljeni, je treba obdržati in preprečiti fluktuacijo ter razmisliti tudi o sistemu, ki bo omogočal nagrajevanje dobrega dela in sankcioniranje slabega, pravi državna sekretarka.
V črpanje EU sredstev je namreč vključenih okoli 700 ljudi in vsi dela ne opravljajo enako dobro. "Imamo denimo primere, ko so bila izplačila za nek projekt zabeležena v letu 2009, pa do danes recimo skrbnik projekta še ni pripravil zahtevka za povračilo. Vsi ljudje v tem sistemu bi torej morali prevzeti vsak svoj del odgovornosti, se odgovorno obnašati. Ne more sistem sloneti le na enem ali dveh ljudeh," dodaja.
Usposobljenost kadrov je sicer problem, ki se večkrat navaja v poročilih o črpanju evropskih sredstev. A ni edini. Med razlogi za zamude se že leta in leta navaja predolge postopke oddaje javnih naročil, ki jih še podaljšujejo zahtevki za revizije. Zato sedaj veliko stavijo na spremembo zakonodaje, ki ureja postopke javnega naročanja in revizije teh postopkov in bi jo DZ lahko sprejel septembra.
Glavni novosti sta, da bi se evropski projekti na državni revizijski komisiji obravnavali prioritetno in da se dvignejo takse v primeru, da se ponudniki pritožujejo brez utemeljenih razlogov, kar bi, upajo, nekoliko omejilo število zahtevkov za revizije. Te denimo ovirajo izbire izvajalcev novih urgentnih centrov in drugih infrastrukturnih projektov. Tudi zadnji primer škofjeloške obvoznice je tak.
"Enostavno ugotavljamo, da v Sloveniji večjih infrastrukturnih projektov v sedmih letih, kolikor traja aktualna finančna perspektiva, nismo bili zmožni izvesti. Na žalost. Zato je tu še veliko prostora za izboljšanje," meni državna sekretarka in omenja pomurski vodovod, kjer je priprava projekta, vključno s pridobivanjem vseh soglasij, usklajevanjem županov, umestitvijo v prostor in podobno, trajala deset let. Zdaj so sicer izdane odločbe za vse krake, zato upa, da se bo čim prej začelo tudi graditi.
Problemi so znani, rešitve tudi; vprašanje je le volja
Problemi, ki otežujejo črpanje, so torej znani. "Znanje je, zmoremo zagotovo, vprašanje pa je, koliko je volje," še dodaja Kirbiš Rojseva. A hkrati ugotavlja, da se je situacija, to kažejo številke, bistveno izboljšala s tem, ko so bile uvedene tedenske koordinacije ministrov in državnih sekretarjev. Iz tedna v teden spremljajo napredek oz. rešujejo strateške probleme, enkrat mesečno pa se o napredku poroča tudi na seji vlade, je pojasnila. Med dobrimi ukrepi izpostavlja še, da so za velike infrastrukturne projekte denimo postavili presečni datum - konec junija - ko so morali biti izbrani izvajalci. "S tem smo omogočili, da je trenutno na trgu 500 - 600 milijonov evrov gradbenih poslov. Prej pa kar ni šlo," navaja.
Po mnenju Kirbiš Rojseve je bil sistem sicer boljše postavljen v času samostojne Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. "To se čuti pri našem delu. Takrat je služba imela svojega ministra, ki je bil tudi enakopraven član vlade. Zdaj, ko je to del našega ministrstva, je tudi vloga črpanja, zaradi obsežnosti področij, ki jih pokriva ministrstvo, nekoliko manjša," priznava.
Sicer smo v aktualnem proračunskem obdobju, kar se tiče črpanja iz strukturnih skladov na varni strani, "v zraku" pa je še 150 milijonov evrov, zlasti na področju prometne in okoljske infrastrukture. Dobre 4,2 milijarde evropskih sredstev, kolikor smo jih imeli na voljo med leti 2007-2013 in jih lahko črpamo še do leta 2015, so sicer že razdelili med projekte, pravzaprav so potrdili že nekaj rezervnih, za primer, če vseh ne bi izpeljali. Tako je bilo konec junija potrjenih instrumentov, upoštevajoč tudi slovensko soudeležbo, že za 5,3 milijarde evrov.
Podpisanih pogodb je za 3,8 milijarde evrov, iz državnega proračuna je bila skupaj s slovenskim delom izplačana dobra polovica razpoložljivih sredstev oziroma 2,6 milijarde evrov, vanj pa iz bruseljske blagajne povrnjeni dve milijardi evrov ali 48,3 odstotka razpoložljivih sredstev.
Letos in v naslednjih dveh letih bo tako predvsem velik pritisk na pripravo zahtevkov za izplačila iz državnega proračuna in povračila iz evropskega proračuna v državnega.
"Letos imamo v rebalansu čez 878 milijonov evrov, porabili pa smo jih okoli 218. Zato v drugi polovici leta pričakujemo, da se bodo izplačila pospešila. Poleg tega moramo z Evropsko komisijo razrešiti še problem zadržanih plačil. Upamo, da bo to rešeno čez poletje, da bi dobili še dodatnih 240 milijonov priliva. V naslednjih dveh letih pa bomo morali porabiti po milijardo evrov letno, če hočemo popolnoma počrpati sredstva," navaja državna sekretarka.
"V tem trenutku ne morem reči, da nam ne bo uspelo počrpati vsega"
Na vprašanje, kolikšna je možnost, da nam ne uspe, pa pravi, da v tem trenutku ne more reči, da nam ne bo uspelo, saj so v proračunih načrtovana vsa sredstva. Za praktično vse projekte so izdali odločbe, ministrstva in prijavitelji projektov pa morajo poskrbeti, da pride v vseh primerih do izbora izvajalcev in nato priprave zahtevkov za izplačila in povračila.
Pomagali si bomo tudi s sredstvi Evropske investicijske banke, na katero je ministrstvo za finance že naslovilo prvi zahtevek za 150 od 500 milijonov evrov, ki jih bomo namenili za financiranje lastne udeležbe zlasti večjih okoljskih in prometnih infrastrukturnih projektov. Njihov nabor je gospodarsko ministrstvo že pripravilo.
Bi pa lahko investitorje nekoliko prizadel dvig DDV, saj bodo najverjetneje morali v primeru, da bi to podražilo projekte nad mejo sofinanciranja iz EU, to razliko kriti sami. A bodo morali na vladni ravni to še doreči, pravi Kirbiš Rojseva.
Ob koncu poudarja, da se stalno ustvarja vtis, da Slovenija pri črpanju ni uspešna, čeprav je v povprečju držav EU in čeprav praktično ni območja v Sloveniji, kjer ne bi bilo kakšnega projekta, ki je sofinanciran iz EU sredstev. Interes za razpise je velik in na vseh zmanjka denarja, še dodaja državna sekretarka.