Mirovne sile Združenih narodov so se na Golanski planoti znašle v izjemnem položaju. Obkroženi z islamskimi skrajneži so se nekateri predali, petinsedemdeset Filipincev iz sestave modrih čelad pa se je odločilo braniti svoje položaje in so pri tem pripravljeni vztrajati do konca. Tako je vsaj zatrdil njihov poveljnik iz oddaljene Manile, ki je dejal, da bodo uporabili skrajno silo za obrambo položajev Združenih narodov, ter dodal, da so njihovi vojaki dobro oboroženi in izurjeni za opravljanje mirovne naloge.
Filipinci se ne predajo
Sirski uporniki, med njimi tudi borci z Al Kaido povezane fronte Al Nusra, so minulo sredo zavzeli nekatere položaje na Golanski planoti in se spopadli s tamkajšnjimi izraelskimi enotami. Pri tem so obkrožili pripadnike modrih čelad in od njih zahtevali, da se predajo in izročijo svoje orožje. Več deset jih je to tudi storilo, preostali pa so se tej zahtevi za zdaj uprli in se z napadalci še pogajajo. Pogajanja z vojaki s Filipinov naj bi po poročanju tujih agencij vodil eden izmed zajetih pripadnikov modrih čelad s Fidžija, pri čemer ni jasno, v kakšni vlogi se bodo zdaj znašle modre čelade. Te so bile doslej v vlogi nekakšne tamponske cone med sprtimi stranmi in ne del konflikta, očitno pa so se na Bližnjem vzhodu znašle sredi vojnega meteža. Zahteva ZDA, da islamisti nemudoma izpustijo zajete modre čelade, zagotovo ne bo imela nikakršnega učinka, saj jim tudi sicer ne zagotavljajo varnosti in doslednega opravljanja zadanih nalog. Kar zadeva zajete vojake s Fidžija, pa je tamkajšnji premier Voreqe Bainimarama včeraj dejal, da se o osvoboditvi njihovih vojakov pogajajo ter da verjamejo, da so na vernem.
Varnostni svet ZN je medtem ostro obsodil zajetje pripadnikov modrih čelad, ki ga je po njegovih navedbah izvedla teroristična skupina skupaj z oboroženimi pripadniki neobstoječe države. Zahteval je tudi takojšnjo osvoboditev pripadnikov modrih čelad ter pozval vse članice ZN, da zagotovijo njihovo normalno delovanje. Modre čelade so se v preteklosti večkrat znašle v položaju, ki jim ni bil namenjen, saj naj bi praviloma zagotavljale prekinitev sovražnosti, ne pa umirjale konflikt. V taki vlogi so se, denimo, znašli tudi vojaki z Nizozemskega v Srebrenici, kjer niso posredovali v genocidu nad bosanskim življem, ampak ga celo dopustili. Na Golanski planoti so bili pripadniki Združenih narodov talci sirske državljanske vojne že lani, tokrat se je zgodba zgolj ponovila, le da so med zajetimi vojaki s Fidžija in ne s Filipinov.
Napetost na Golanski planoti se stopnjuje
Modre čelade so na Golanski planoti od leta 1974, potem ko jo je Izrael zasedel med šestdnevno vojno leta 1967. Tam je nameščenih 1200 vojakov s Filipinov, Fidžija, iz Indije, Nepala, z Irskega in Nizozemskega, vse od izbruha sirske krize pa je to območje ena vročičnih točk tudi zaradi občasnega raketiranja Izraela. Filipinci, ki zajemajo četrtino mirovnih sil na planoti, so pred dnevi napovedali, da jih bodo zaradi varnostnih razlogov umaknili. Za popoln umik so si izbrali letošnji oktober, a očitno so jih dogodki prehiteli. Povod za umik so našli že v lanskem zajetju petindvajseterice svojih vojakov s strani sirskih upornikov, ki so jih ti kasneje izpustili, hkrati pa s strahom spremljajo usodo tistih, ki so se uprli predaji skrajnežev Al Nusre. Filipinski predsednik Benigno Aquino je včeraj sodržavljane miril z izjavo, da je položaj na Golanski planoti napet, da pa jim ni treba biti v skrbeh za njihove vojake v tamkajšnjih mirovnih silah ZN. Glede na dogajanja na vsem Bližnjem vzhodu, gre za slabo tolažbo. Tudi modrim čeladam tam ni zagotovljen miren položaj, kot denimo tistim, ki že desetletja vzdržujejo mir na Cipru, se grejejo na mediteranskem soncu in vzdržujejo stanje navideznega konflikta, ki ga je dejansko življenje že povozilo. Nekoliko vzhodneje pa se ta očitno šele razplamteva.
