Pusićeva je še dejala, da so odnosi med Hrvaško in Slovenijo "boljši kot kdaj prej", pri čemer je posebej izpostavila "partnerstvo pri dogovoru o načinu reševanja spora o Ljubljanski banki".
"Rešili smo neke probleme, za katere smo mislili, da niso povezani s pristopnimi pogajanji, a so se pokazali. Posebej smo ponosni na način, kako smo uredili problem in stanje s Slovenijo. Naši odnosi so danes bistveno boljši, kot so bili kdaj prej. Postali so bistveno boljši skozi partnerstvo za reševanje problema", je dejala hrvaška zunanja ministrica.
Napovedala je, da se bosta s predsednikom hrvaške vlade Zoranom Milanovićem na povabilo njunih slovenskih kolegov udeležila ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu 2. aprila.
Pusićeva je še dejala, da vidi širitev EU na Hrvaško kot "širitev z nalogo". Kot je pojasnila, je za Hrvaško "posebej pomembno stabiliziranje jugovzhodne Evrope, naše regije", v kateri Hrvaška že ima "pozitiven vpliv".
Napovedala je nadaljevanje partnerskih odnosov z državami iz regije, ki imajo evropsko perspektivo, ter dodala, da bo Hrvaška storila vse, kar je v njeni moči, da bi pomagala pri izvajanju reform in izpolnjevanju pogojev za njihovo polnopravno članstvo v EU.
Izredne seje hrvaške vlade se je udeležil tudi evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki je predstavil pozitivno zadnje poročilo komisije o pripravljenosti Hrvaške na vstop v EU s 1. julijem letos. Po njegovih besedah je Zagreb dokazal, da lahko izpolni vse obveze na poti v unijo, Bruselj pa "ne vidi potrebe" po dodatnem nadzoru Hrvaške po njenem vstopu.
Hrvaški premier Milanović je izrazil prepričanje, da je država pripravljena na članstvo in da je "EU velika priložnost za uspeh". Poudaril je, da je naslednja naloga v mandatu njegove vlade uvedba schengenskega reda do konca leta 2015. Ocenil je, da to ne bo enostavna naloga, sicer pa je prepričan, da jo bo Hrvaška sposobna izvesti.
