Kot je pogovoru za STA še dejal Benedik, se je že pred izvolitvijo novega papeža govorilo, da ta ne bo niti Italijan niti Evropejec in bo treba pogled v smislu izbire poglavarja Cerkve usmeriti dlje in širše.
Medtem ko je bilo do sredine prejšnjega stoletja samo po sebi razumljivo, da je papež Italijan, so se stvari spremenile s prihodom Poljaka Karla Wojtyle leta 1978. "Takrat so se končno začeli v Zahodni Evropi in sploh Italiji zavedati, da obstaja še drug del Evrope," je dejal Benedik.
Ta pogled se še naprej širi in danes je v Cerkvi vse bolj vidno - na to jasno kažejo tudi zadnje volitve papeža -, da se mora tudi papež zavedati, da ima pred seboj celotno Cerkev. "Še posebej tiste dele, kjer je najštevilčnejša, najbolj živa, najodmevnejša in kjer se tudi pojavljajo številna zelo pereča vprašanja," meni Benedik.
Ta vprašanja po njegovem prepričanju niso samo tista, ki jih "tako rad postavlja svet zahodne kulture". Ta kot poglavitne tematike med drugim izpostavlja celibat, pedofilijo in istospolne zakonske zveze, je dejal Benedik in tem nasproti postavil družbene, socialne in ekonomske težave v Latinski Ameriki, Afriki, Aziji in drugod.
Novi papež je bil prav na tem področju živo vključen v življenje ljudi, pojasnjuje Benedik. Je daleč od "cerkvenega kneza", preprost človek, ki se med drugim ne vozi z avtom, ampak gre peš, se pelje z avtobusom, si sam pripravlja zajtrk in kosilo in pri bogoslužnih opravilih na veliki četrtek tudi umiva noge.
"Gotovo gre za človeka, ki je znal prisluhniti tem raznim tako etičnim kot družbenim, ekonomskim vprašanjem in v zvezi z vsem tem se kaže, da bo v Cerkvi vse več posluha za taka vprašanja, ki so gotovo veliko širša in globlja kot na primer vprašanje celibata," je dejal.
