Kljub optimističnim javnomnenjskim napovedim je včerajšnji rezultat vendarle veliko presenečenje. Angela Merkel je na parlamentarnih volitvah dobesedno pometla s svojo politično konkurenco, Krščansko demokratična unija (CDU) in njena sestrska stranka Krščansko socialna unija (CSU) sta skupaj dosegli 41,7 odstotkov glasov. Ob zadnjih volitvah je bil rezultat precej manj razveseljiv, tedaj je uniji uspelo prepričati le 33,8 odstotka volilcev.
Prve raziskave o volilnih motivih so pokazale, da je za zmago v največji meri zaslužna Angela Merkel, štirideset odstotkov volilcev je stranki zaupalo svoj glas zaradi glavne kandidatke. Tako kot že ob zadnjih volitvah je bil med tistimi, ki so jo volili, precej večji delež žensk kot moških, ženske pa predstavljajo tudi več kot polovico nemškega volilnega telesa.
Povsem drugače je bilo pri socialdemokratih, SPD so volilci volili zaradi vsebine, njihovih zahtev. Za večji volilni uspeh te niso zadostovale. Socialdemokrati so sicer za 2,5 odstotka izboljšali svoj rezultat z zadnjih volitev, leta 2009 jim je uspelo prepričati 23 odstotkov volilcev, toda v primerjavi z letom 2005, ko so si s 34,5 odstotka glasov z unijo gledali v oči, s tokratnim rezultatom res ne morejo biti zadovoljni.
Prosti pad nemških liberalcev
Največji poraženec včerajšnjih volitev so liberalci (FDP), s 4,7 odstotka glasov jim ni uspelo vstopiti v parlament. To se je zgodilo prvič v zgodovini stranke, ob zadnjih volitvah jih je volilo še 14,6 odstotka volivcev. Liberalcem je tedaj uspelo v svoje vrste zvabiti številne volilce iz vrst krščanske unije, tokrat so se ti selili nazaj domov in tega niso mogli preprečiti niti pozivi glavnega kandidata Rainerja Brüderla, ki je volilce po bavarskih volitvah nagovarjal k temu, da liberalcem zaupajo svoj drugi glas, saj bodo krščanski uniji zadostovali že neposredno izvoljeni poslanci.
Na vprašanje, zakaj so volilci tako množično zapustili liberalce, so vprašani odgovorili, da liberalci niso uresničili ničesar, kar so obljubljali pred volitvami, da se zavzemajo le za interese določene skupine volilcev. 74 odstotkov jih meni, da niso v zadnjih letih ničesar premaknili.
Kar 400.000 glasov pa so liberalci izgubili tudi zaradi novoustanovljene Alternative za Nemčijo (AfD). Stranka, ki se zavzema za izstop Nemčije iz območja evra, je drugo presenečenje teh volitev. Medtem ko so se ob prvih rezultatih vzporednih volitev še držali na 4,9 odstotka glasov in s tem nevarno blizu, da bi povsem premešali karte v parlamentu, se je kasneje njihov delež volilnih glasov vendarle začel zmanjševati. Kljub temu je za stranko, ki so jo ustanovili šele februarja letos, takšen izid izjemen volilni uspeh.
Analiza, od kod prihaja največ glasov za populistično stranko, je pokazala, da bi jo v vzhodnih nemških deželah volilo krepko čez pet odstotkov volilcev, v zahodnih bi ji svoj glas zaupalo okoli 4,5 odstotka volilcev. Ljudje, ki so prekrižali okence ob njenem imenu, tega večinoma niso storili zato, ker menijo, da bi rešila obstoječe probleme, temveč zato, ker naravnost povedo, kar mislijo.
Tako zeleni kot levica (Die Linke) so v primerjavi z volitvami leta 2009 malenkostno izgubili, levica je prepričala 8,6 odstotkov volilcev, zeleni so dobili le 8,4 odstotka glasov. Rdeče-zelena koalicija tako še naprej ostaja neuresničljiva, tudi če bi šla v parlament s podporo levice. Če Merklova ne bo dosegla absolutne večine, je tako najbolj verjetno, da se bo s socialdemokrati pogajala o veliki koaliciji.
