»V Hannovru je kanclerski kandidat Steinbrück zarisal sliko bolj pravične države in znova osvojil izgubljeno identiteto socialdemokratov,« je bil navdušen Augstein. Steinbrück je očaral s stavkom: »Obstaja neko hrepenenje v naši družbi, v Nemčiji potrebujemo več mi in manj jaz.« Bila je beseda pravičnost, je zapisal Augstein, ki je zarisala pot, ljudje v Nemčiji svoji državi ne zaupajo več, da je pravična in hrepenijo po družbi, ki bi to bila.
Steinbrück je v svojem govoru opozoril na naraščajočo nepravičnost v državi, na to, da je prepad med tistimi, ki služijo za preživetje s svojim delom, in tistimi, ki s svojim premoženjem, čedalje globlji. Da se to dogaja tudi zaradi tega, ker so možnosti za dobro izobrazbo tistih, ki izhajajo iz premožnih družin, bistveno drugačne kot tistih, ki izhajajo iz revnejših družin, in da razpad družbe izhaja tudi zaradi tega, ker je čedalje več tistih, ki so prisiljeni v prekerne in preslabo plačane oblike dela, poleg tega pa so nemške občine tako na psu z denarjem, da jim ne uspe obnavljati niti svoje infrastrukture. S svojim nastopom je Steinbrück presenetil vse tiste, ki so v njem predvsem videli finančnega ministra, ki je v veliki koaliciji od 2005 do 2009 pod taktirko kanclerke Merklove stavil na deregulacijo finančnih trgov in do zdaj zastopal bolj liberalne kot socialdemokratske vrednote.
»Ima srečo. Stranka je prepričana, da nima boljšega kandidata, kot je Steinbrück, in nima poguma, da bi imenovala kandidata svojega srca,« je zapisal Augstein in s tem nakazal, da SPD ni poslala v tekmo za kanclerski stolček človeka, ki bi socialdemokratske vrednote zastopal iz prepričanja. Zato mora zdaj stranka svojega kandidata prijeti za besedo in ga držati do jesenskih volitev.
Ali bodo avtohtone socialdemokratske vrednote zadostovale za zmago na jesenskih volitvah, zdaj še ni mogoče napovedati. Če bi bile volitve v nedeljo, bi bila krščanska unija s 40 odstotki vprašanih še vedno najmočnejša stranka in socialdemokrati bi bili z 28 odstotki na drugem mestu. Toda sedanji koalicijski partner krščanske unije, nemški liberalci, imajo le 4 odstotke volilnih glasov, ki ne zadostujejo za večino sedanje koalicije v parlamentu. Poleg tega vse kaže, da evrska kriza vpliva tudi na nemško gospodarstvo. Nemška industrija je v oktobru beležila najmočnejši padec od leta 2009 in nemško gospodarstvo se bo v četrtem kvartalu verjetno krčilo, kar za Merklovo ne pomeni nič dobrega.
