Kar je sprva obetalo predpoletni remake Wikileaksove objave diplomatskih depeš pred tremi leti, se spreminja v vrhunski diplomatsko-vohunski triler. Edward Snowden, nekdanji uslužbenec Cie in donedavni pogodbeni sodelavec ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA), je po pozneje zanikanem pisanju Daily Maila čakal ekvadorski odgovor na prošnjo o azilu v počitku tranzitnim potnikom namenjeni hotelski sobi za 15 dolarjev na uro na moskovskem letališču Šeremetjevo, medtem ko je skupina novinarjev v ponedeljek v naglici poiskala sedež na Aeroflotovem letalu proti Havani. Na domnevno njemu namenjenem sedežu 17A je sedel drug potnik, kapitan letala pa je po pristanku na Kubi in opravljenih mejnih formalnostih tam zbranim fotoreporterjem odgovarjal na kratko: »No Snowden, no!« Na letalu tudi ni bilo njegove spremljevalke, Wikileaksove pravne zastopnice, Britanke Sarah Harrison.
Rusija s Snowdnom nima nič
V Washingtonu je še pred Putinovo potrditvijo prevladovalo prepričanje, da je ubežni žvižgač dejansko v Moskvi, a so, medtem ko so stresali žolč na Hongkong in Kitajsko, previdneje opozarjali Rusijo, naj ostane zavezana pravu ter tatu ameriške državne lastnine in nepooblaščenega posredovalca zaupnih obveščevalnih podatkov javnosti pripre. Ker je Snowden tranzitni potnik, ki niti ni zaprosil za vstopni vizum v Rusijo, si je Moskva prek vladnih uradnikov in tudi zunanjega ministra Sergeja Lavrova z izjavo, da »Snowden ni prečkal ruske meje«, po pilatovsko umivala roke in njegovo usodo prepuščala diplomatom iz Venezuele in Ekvadorja ter predstavnikom Wikileaksa, ki se je osredotočil obvarovati »političnega begunca« pred ameriškimi organi pregona. Medtem se je izvedelo, da je ameriško pravosodno ministrstvo obtožnico proti Snowdnu spisalo že 14. junija, torej teden dni pred objavo, in naslednji dan poslalo v Hongkong zahtevo za izročitev. Tamkajšnje oblasti so si vzele čas za premislek, po vročičnih telefonskih pogovorih med ameriškim državnim tožilcem Ericom Holderjem in hongkonškim pravosodnim ministrom Rimskyjem Yuenom 19. junija pa z novo dvodnevno zamudo zahtevale dodatna washingtonska pojasnila. Ko so ta prispela, je bil Snowden, ki je sprva napovedoval, da se bo proti (tedaj za javnost še morebitni) zahtevi po izročitvi bojeval iz Hongkonga, že na poti v Moskvo. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je zelo neposredno dejal, da je bila to »premišljena odločitev (hongkonške) vlade, da izpusti ubežnika, kljub veljavnemu zapornemu nalogu«. Potrdil je tudi, da je bil Snowdnov potni list preklican, čeprav so pred tem uradno zatrjevali, da jim zakonodaja o varovanju zasebnih podatkov prepoveduje spreminjanje statusa le-tega. Preklic potnega lista je bil po navedbah pravosodnega ministrstva tudi povod za to, da za Snowdna niso izdali tako imenovanega rdečega Interpolovega obvestila oziroma zahteve za (začasno) pridržanje, saj so bili prepričani, da Hongkonga z neveljavnim dokumentom ubežnik ne bo mogel zapustiti.
Obama: Po zakonitih poteh do ubežnika
Ameriški predsednik Barack Obama, ki danes začenja prvo uradno afriško turnejo, odkar se je vselil v Belo hišo, se pretanjeno izogiba še eni od afer, ki zadnje čase pretresajo njegovo administracijo. Glede ubežnika, ki je že postavil pod vprašaj mednarodni politični vpliv velesile, je ostal redkobeseden, novinarjem pa zgolj omenil, da »ZDA uporabljajo vse ustrezne zakonite poti«, da Snowdna pripeljejo pred sodišče, ter da pri tem »sodelujejo z različnimi državami, da zagotovijo spoštovanje prava«. Snowdnovi podporniki so medtem v uradni peticiji, naslovljeni na ameriško vlado, že zbrali potrebnih 100.000 podpisov, po katerih jim mora ta odgovoriti na zahtevo po njegovi pomilostitvi, a se je tudi tu Bela hiša za zdaj zavila v molk. Za zdaj tudi ni pod posebnim pritiskom kongresa, saj so bili člani tega zakonodajnega telesa očitno bolje seznanjeni s sledilnimi elektronskimi operacijami NSA, kot so sprva priznavali, hkrati pa se družno strinjajo, da je treba »nacionalnega izdajalca« takoj pripeljati domov in spraviti za zapahe.
Poseben glavobol za ameriško vlado, kongres in agencije predstavlja zadnja izjava Snowdna pred prebegom v Moskvo za hongkonški South China Morning Post, namreč da se je pri pogodbenici NSA, družbi Booz Allen Hamilton, zaposlil z namenom, da razišče obveščevalno sledilno omrežje. Dodal je, da mu je prav ta položaj omogočil dostop do seznama hekerskih rabot agencije po vsem svetu, in prav zato, ker ameriške oblasti ne vedo, kako in do kam se je Snowden dokopal po njihovih obveščevalnih službah, je želja, da to izcedijo iz njega, toliko močnejša.
Snowden ni Assange
Tudi če se bo Snowden dokopal do Ekvadorja, bo ta država pod veliko bolj grobim pritiskom ZDA, kot je v primeru šefa Wikileaksa Juliana Assangea, ki je le prepošiljal pridobljene zaupne diplomatske depeše, medtem ko si je novi kandidat za ekvadorski azil na svoje štiri prenosnike naložil še neznano količino strogo zaupnih obveščevalnih in vojaških podatkov. Ekvador je ena od 109 držav, s katerimi so ZDA podpisale sporazum o izročitvah oseb, a ta zajema običajna kriminalna dejanja, ne pa tudi obtoženih zaradi vohunstva oziroma dejanj, za katera Snowdna bremeni sedanja obtožnica, ki pa jo je mogoče ustrezno preoblikovati. Koliko časa se bo Edward Snowden izmikal aretaciji, bomo še videli. Sam je bil že v nedavnem pogovoru za časnik Guardian pesimist. »Ne moreš se postaviti po robu najmočnejšim svetovnim obveščevalnim agencijam brez tveganja. Če te bodo hotele dobiti v roke, te sčasoma zagotovo bodo,« je dejal.
