»To ni vprašanje impresionizma, to je vprašanje podatkov. Naš finančni strokovnjak ima podatke slovenske vlade, ki govorijo prav o nasprotnem,« se je odzvala Pusićeva na besede slovenskega veleposlanika na Hrvaškem iz pogovora za Delo.
Za ugibanja ni prostora
Ob tem je izpostavila, da ona in njen kolega Karl Erjavec kot zunanja ministra vsekakor ne bosta ugibala o tem, temveč bosta opredelitev teh odnosov prepustila finančnima strokovnjakoma.
»Ni prostora za to, da se na tak način ugiba. To v teh razmerah niti ni primerno. Ustvarjanje umetniškega vtisa v javnosti je ena stvar, a goli podatki so druga,« je še dejala ministrica.
Hrvaška bo po njenih besedah ravnala v skladu s podatki. Vse je po njenih besedah odvisno tudi od tega, kateri model in vrsto kompromisa bosta strani dosegli.
O treh možnostih ni želela govoriti
Poravnava bilance LB, o kateri je minuli teden govoril minister Erjavec, je po besedah Pusićeve le ena od možnosti, o katerih se govori. »Obstajajo vsaj tri ali štiri različne možnosti za dosego dogovora. To je samo ena in ni nujno, da je najverjetnejša,« je dejala.
Katere so preostale tri možnosti, ni želela povedati, češ da se bosta o tem najprej pogovorila s kolegom Erjavcem oziroma skupaj z obema finančnima strokovnjakoma Francetom Arharjem in Zdravkom Rogićem 6. februarja v Sloveniji.
»V tem trenutku smo se pripravljeni pogovarjati o vseh možnostih in pogledati, katera je s stališča finančnih strokovnjakov in z vidika politične odločitve, ki bo na koncu potrebna, najmanj škodljiva za obe strani oziroma najbolj sprejemljiv kompromis za obe strani,« je poudarila Pusićeva.
Hrvaška ministrica je komentirala tudi besede visokega predstavnika Slovenije za vprašanja nasledstva Rudija Gabrovca, ki je za Večer povedal, da bi bila pravno in tehnično najbolj čista rešitev problema LB Zagreb likvidacija podružnice in poplačilo tako obveznosti kot terjatev, in sicer po vzorcu, ki ga je Hrvaška uporabila pri Jugobanki.
»Ne, o taki ideji se sploh nismo pogovarjali. Ne vidim take možnosti. Govorilo se je o treh ali štirih različnih možnostih in o teh se bomo v sredo pogovarjali z Erjavcem in obema strokovnjakoma ter videli, katere so možne rešitve,« je dejala hrvaška ministrica.
Letica: Nihče ne more prisiliti Slovenije, da Hrvaški podari 278,8 milijonov evrov z obrestmi
Rešitve spora o Ljubljanski banki ne bodo iskali na strokovni ali mednarodni, temveč na politični ravni. Nihče - ne hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, ne hrvaška vlada in ne evropski birokrati - pa nima pravice prisiliti Hrvaško, da Sloveniji podari 278,8 milijonov evrov z obrestmi, v današnjem Večernjem listu piše sociolog Slaven Letica.
Letica napoveduje, da bo hrvaška vlada finančnega strokovnjaka Zdravka Rogića kmalu razrešila dolžnosti. Kot dodaja, njegov dolgoletni teniški partner nikoli ni igral nepošteno.
Sicer pa Letica še dvomi, ali ministrica Pusićeva sploh razume, za kaj natančno gre pri reševanju spora o LB.
Kot pojasnjuje, je Ljubljanska banka 31. decembra 1991 od hrvaških podjetij terjala približno 50 milijonov evrov, medtem ko so imeli Hrvati v LB za približno 440 milijonov evrov deviznih prihrankov.
Zaračunali zamudne obresti na obresti
Slovenska stran trdi, da so se terjatve do hrvaških podjetjih po 22 letih povzpele na več kot milijardo evrov, medtem ko so dolgovi do varčevalcev ostali pri 440 milijonih evrov.
To je mogoče zato, ker so v Sloveniji naračunali »zamudne obresti na obresti na obresti« za terjatve po stopnji med 20 in 30 odstotkov, za dolgove do varčevalcev pa zamudne obresti po stopnji le 0,2 odstotka, torej stokrat manj.
Če bo Hrvaška sprejela predlog poravnave dolgov, bosta hrvaška država in narod enostavno oropana, poudarja Letica. Dodaja, da slovenski finančni strokovnjak France Arhar ni ponudil enega samega predloga za rešitev spora, potem ko je Rogić predlagal rešitev spora na sodišču.
Neusmiljeno izsiljevanje Slovenije
Gre torej za še eno neusmiljeno izsiljevanje Slovenije. Da bi Hrvaška dobila »zlati« glas za vstop v EU 1. julija, mora Sloveniji podariti več kot milijardo evrov. Letica je namreč izračunal, da je LB varčevalcem dolžna približno 1,5 milijarde evrov. Ob tem se sklicuje tudi na odločitev sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v primeru nepravnomočne razsodbe v prid treh varčevalcev LB iz BiH.
Letica »veliki razplet ratifikacijsko-finančne farse« pričakuje prihodnji teden v Bruslju, potem ko se bosta v sredo v Sloveniji sešla zunanja ministra Hrvaške in Slovenije, Vesna Pusić in Karl Erjavec.
V ločenem prispevku pa Večernji list navaja eno od možnih rešitev spora, po kateri naj bi Hrvaška od Slovenije dobila 150 milijonov evrov in ratifikacijo pristopne pogodbe z EU v državnem zboru.
Jutarnji list medtem poroča, da ZDA pričakujejo, da bo Slovenija kmalu začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. To naj bi ameriški podpredsednik Joe Biden povedal hrvaškem predsedniku Ivu Josipoviću ob robu v varnostne konference v Münchnu minuli konec tedna.
»Hrvaška in Slovenija sta ameriški partnerici v zvezi Nato in pričakujem, da bo spor o LB hitro urejen,« je povedal Biden. Gre za več ko jasno sporočilo ameriške administracije slovenskemu premierju Janezu Janši, naj preneha izsiljevati Hrvaško glede vstopa v EU, izpostavlja zagrebški časnik.
