Brahimi je sicer o odstopu govoril že leto dni, ker s svojimi prizadevanji za konec državljanske vojne ni uspel priti daleč. Organiziral je dva kroga mirovnih pogajanj v Ženevi med Asadovo vlado in uporniki, vendar brez uspeha.
Zadnji udarec je prejel 21. aprila, ko je Asadov režim naznanil, da bodo 3. junija predsedniške volitve, od česar ne odstopa. Državljanska vojna v Siriji je doslej zahtevala 150.000 življenj, okrog devet milijonov ljudi pa je moralo s svojih domov, pri čemer jih je 2,5 milijona zapustilo državo.
Varnostni svet ZN ne more ukrepati, ker Rusija kot stalna članica ščiti Asadov režim, pri čemer ji pomaga tudi Kitajska. Brahimijev predhodnik na položaju posebnega odposlanca za Sirijo, nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan je s položaja odstopil avgusta leta 2012, prav zaradi neenotnosti Varnostnega sveta.
Med možnimi Brahimijevimi nasledniki se omenja več imen, najpogosteje nekdanji obrambni in zunanji minister Tunizije Kamel Morjane. Omenjata se tudi nekdanji avstralski premier Kevin Rudd in nekdanji generalni sekretar zveze Nato ter visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Javier Solana.