V petek je avstrijska veja mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International na vlado in parlament naslovila katalog zahtev in predlogov, kaj vse je treba v Avstriji še postoriti, da bo v državi manj korupcije.

Eva Geiblinger, predsednica avstrijske Transparency International, je povedala, da so sicer s poostreno zakonodajo naredili dobre prve korake, ki pa še zdaleč ne zadostujejo. Vlada in parlament morata zapreti luknje v zakonu, ki zadeva financiranje političnih strank. Sedaj morajo sicer stranke prijaviti vse prostovoljne prispevke, ki presegajo 3500 evrov, vendar pa njihovih financ ne more preverjati računsko sodišče, hkrati pa ni treba prijaviti donacij članom vlade. Geiblingerjeva zahteva, da bi morali podjetjem, ki so v več kot četrtinski lasti države, sploh prepovedati donacije političnim strankam.

Organizacija za boj proti korupciji ob trenutni reformi kazenske zakonodaje zahteva povsem neodvisno tožilstvo, na katerega pravosodni minister ne bi smel imeti nikakršnega vpliva, ter boljšo zaščito za »žvižgače« – torej tiste, ki prijavijo nepravilnosti – tudi v zasebnem sektorju. Hkrati Transparency predlaga, da se povečajo kazni tudi za podjetja, ki podkupujejo, medtem ko sedaj menedžerjem zaradi poneverbe grozi do deset let zapora, je najvišja kazen, ki jo plačajo podjetja, le 1,3 milijona evrov.

Dopolnil si želijo tudi pri registriranju lobistov in zahtevajo, da iz te obveze ne morejo biti izvzete religiozne skupnosti, zbornice, socialne zavarovalnice, občine in njihova združenja.

V zdravstvu se »izgubi« do tri milijarde evrov

Velik problem organizacija še naprej zaznava v zdravstvu. Geiblingerjeva pravi, da se hitrejši in bolj kvaliteten dostop do zdravstvenih storitev prepogosto kupuje s kuvertami in da je grozljivo, za kako malo denarja so se nekateri pripravljeni prodati. Mednarodne študije tako kažejo, da se zaradi korupcije in poneverbe izgubi od 3 do 10 odstotkov vsega denarja, ki se ga namenja zdravstvu, za Avstrijo to pomeni od 900 milijonov do 3 milijard evrov.

Transparency zato zahteva večjo preglednost pri nakupu medicinskih aparatov in opreme, hkrati pa tudi obvezno prijavo vseh daril zaposlenim v zdravstvu, danih v naravi.

Lani so Avstrijci na svetovni lestvici, ki meri tveganje korupcije v posamezni državi, znova zdrsnili za mesto navzdol in pristali na 26. mestu, leta 2011 so se uvrstili deset mest višje, še leta 2005 so bili med 10 državami z najmanjšim tveganjem korupcije.

Omenjeni indeks meri zaznavanje korupcije in temelji na anketah menedžerjev in gospodarskih svetovalcev. V Avstriji je zato mogoče omenjeni rezultat povezati tudi s tem, da je korupcija v zadnjih letih zelo prisotna v medijih, saj je javnost pretresala vrsta korupcijskih afer, v katere so bili vpleteni tudi najvišji politiki in so se lani v več primerih končale z obsodbo in visokimi zapornimi kaznimi.