»Politiko in feminizma ne moremo ločiti,« je pojasnil Dilar Dirik, kurdski aktivist, novinar in doktorski študent na univerzi v Cambridgeu. »Gre za politično potezo proti iranskemu režimu, režimu, ki je represiven do Kurdov in do žensk, ne samo kurdskih žensk, ampak vseh žensk,« je še dodal.

Obsodili moškega, ker se je po mestu sprehajal v ženskih oblačilih

Kampanjo, ki je na facebooku zbrala 17.000 »všečkov«, so začeli po tem, ko je iransko sodišče v kurdski regiji Marivan obsodilo moškega, ki je bil obtožen nasilja v družini, ker se je po mestu sprehajal oblečen v ženska oblačila. Idejna vodja kampanje sta bila dva moška feminista, Masoud Fathi and Dler Kamangar. Fathi se je takrat oblekel v ženska oblačila, Kamangar pa ga je fotografiral in fotografijo objavil na facebooku s pripisom: »Biti ženska ni orodje za poniževanje ali kaznovanje kogarkoli«. »Ženske so del naše osebnosti, našega karakterja. Če zatremo del našega karakterja, zatremo sebe,« je Fathi povedal v intervjuju za Kurdistan Tribune in dodal: »Če je en del nesvoboden, ne more biti svobodna niti naša celota«.

Uboji v imenu časti, genitalno pohabljanje in otroške poroke so del kulture

Da se je tam sploh oblikovalo moško feministično gibanje je precej presenetljivo, glede na to, kašen je odnos do ženskih pravic v regiji. Diana Nammi, vodja organizacije za zaščito pravic iranskih in kurdskih žensk, namreč pravi, da so uboji v imenu časti, genitalno pohabljanje in otroške poroke velik del tamkajšnje kulture. »Številke poročajo, da se vsako leto zgodi več sto umorov iz časti, vendar menim, da je to samo vrh ledene gore. Resničnost je še veliko bolj temačna,« je pojasnila. Za kampanjo se je v tradicionalno kurdsko žensko nošo oblekel tudi aktivist Pedram Penhan. »Po mojih izkušnjah se Kurdi izjemno borijo za pravice, ki so jim bile odvzete. In ženske pravice so po mojem mnenju del teh pravic,« je povedal Penhan in dodal, da sebe ne bi označil za feminista, ampak za aktivista, ki se po najboljših močeh trudi, da bi bil svet bolj prijazen za vse ljudi.

Ženskam pa so bile kratene njihove osnovne pravice tako znotraj kurdske skupnosti kot tudi s strani vlad držav, kjer živijo

Kljub vsemu pa Dirik trdi, da imajo na nekaterih območjih kurdske ženske več pravic kot ženske v sosednjih državah. Z zakonom je namreč določeno, da mora biti 30 odstotkov članov iraško-kurdskega parlamenta žensk. Tudi glavna kurdska stranka v turškem parlamentu je vzpostavila podobno kvoto in zahteva, da je 40 odstotkov sedežev v parlamentu namenjenih ženskam. Hkrati pa ženske predstavljajo »hrbtenico« številnih kurdskih separatističnih gibanj, vključno s PKK v Turčiji in YPG v Siriji. »V številnih PKK taborih moški opravljajo gospodinjska dela, da lahko ženske ta čas berejo knjige,« še pojasni. Kampanja je zato v resnici namenjena proti iranskemu režimu, ki je pogosto represiven tako do Kurdov, kot do žensk.