Sile iraških Kurdov so včeraj ob podpori ameriških letal prevzele nadzor nad jezom pri Mosulu oziroma nad največjo hidroelektrarno v Iraku, ki stoji na reki Tigris, 50 kilometrov severno od milijonskega Mosula, so sinoči sporočile kurdske oblasti. Naleteli so na silovit odpor pripadnikov uporniške Islamske države, a so jih do večera pregnale, nato pa nadaljevale odstranjevanje min in bodeče žice.
Eden od izzivov je bil, kako zavzeti jez, ne da bi ga poškodovali s topniškimi izstrelki ali letalskimi raketnimi napadi. Uničenje tega jezu bi lahko povzročilo velikanske poplave z valovi, visokimi dvajset metrov, ki bi lahko povsem porušili Mosul, in utonilo bi več milijonov ljudi, tudi Bagdad ne bi ostal nepoškodovan in brez žrtev.
Sirski Kurdi vpadli v Irak
Pripadniki Islamske države, ki veljajo za še bolj krvoločne in predvsem veliko močnejše od Al Kaide, pa še vedno obvladujejo velik del Sirije in skoraj ves severni Irak, razen severovzhoda, kjer Kurdi že več kot dvajset let uživajo precejšnjo avtonomijo. V začetku avgusta so poleg omenjenega jezu pri Mosulu osvojili tudi več črpališč nafte, prav tako ozemlja jazidov, kurdske manjšine, ki po veri pripada zoroastrizmu, medtem ko je večina Kurdov sunitov. Obkoljenim jazidom so na pomoč priskočili kurdski borci iz Sirije, ki so sredi ozemlja pod nadzorom Islamske države zasedli dvanajst kilometrov dolg pas, po katerem je zbežalo 70.000 jazidov in tudi zmernih arabskih sunitov, ki jim je prav tako grozila smrt.
Nemčija je zadržana do oboroževanja iraških Kurdov
Sirski in iraški Kurdi sodelujejo v boju proti Islamski državi, a marsikaj jih ločuje. Predvsem imajo iraški Kurdi v nasprotju s sirskimi, ki so povezani z uporniško PKK iz Turčije, zelo dobre odnose z Ankaro. Iraški Kurdi se zdaj pripravljajo na referendum o neodvisnosti. Toda nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je v soboto po kratkem obisku v Erbilu, kjer se je srečal z voditeljem iraških Kurdov Masudom Barzanijem, v pogovoru za Bild Am Sonntag temu nasprotoval: »Neodvisna država Kurdov bi regijo še bolj destabilizirala in izzvala nove napetosti, najbrž tudi z državami, ki mejijo na Irak.«
Steinmeier je ob obisku pri Barzaniju pustil odprto vprašanje, ali bo Nemčija Kurdom pomagala z orožjem. Še v petek je Steinmeier na sestanku zunanjih ministrov EU pozdravil obljubo Francije o skorajšnji dobavi orožja Kurdom.
Sigmar Gabriel, podkancler in voditelj socialnih demokratov, ki jim pripada tudi Steinmeier, je včeraj vendarle izjavil: »Ne moremo le gledati, kako do zob oboroženi fanatiki pobijajo na tisoče nedolžnih!« Avgusta so pripadniki Islamske države samo v vzhodni Siriji pobili 700 ljudi, od tega menda 600 civilistov. Sirska opozicija je zato pozvala ZDA, naj bombardirajo položaje Islamske države tudi v Siriji.
Cameron se boji Islamske države
Povsem nekaj drugega skrbi britanskega premierja Davida Camerona, ki je za včerajšnjo izdajo časopisa Sunday Telegraph zapisal: »Če ne bomo ustavili širitve tega izjemno nevarnega terorističnega gibanja, bo postalo vse močnejše, tako da bo nekega dne napadlo tudi na ulicah Velike Britanije.« Izključil je možnost, da bi London spet poslal vojake v Irak. Zahteval pa je dolgoročni načrt boja proti Islamski državi in se pri tem zavzel za sodelovanje s Savdsko Arabijo, Katarjem, Egiptom, Turčijo »in morda celo z Iranom«.
Cameron se torej boji, da bi žel tisto, kar je sejal premier Tony Blair, ko je leta 2003 tudi s številnimi britanskimi vojaki podprl ameriški napad na Irak in dovolil razpustitev in razpad iraške vojske.
