Pretilo je že nekaj časa. Odkar je vojska 3. julija z oblasti vrgla zakonito izvoljenega Mohameda Mursija in ga pospravila v pripor na neznani lokaciji, so njegovi privrženci oziroma podporniki Muslimanske bratovščine na več trgih protestno vztrajali dan in noč ter zahtevali, da se predsednika vrne na položaj. V sredo ob sedmih zjutraj je vojska, ki praktično vlada državi, odločila, da je teh protestov dovolj. Uradno je posredovanje razložil začasni premier Hazem Al Beblavi, ki ga je nastavila vojska, z besedami, da vlada ni imela druge izbire, kot da »prepreči širjenje anarhije«. Varnostne sile so začele posredovati na trgu Nahda pri kairski univerzi in pri še precej večjem in bolje organiziranem utrjenem taboru Mursijevih privržencev pri mošeji Raba Adeveja. Prav pri slednji so se vneli najhujši spopadi, leteli so solzivec in pravi naboji, umrlo je 137 ljudi, padale so tudi novinarske žrtve. Vojska je potrebovala pol dneva, da je tudi z bagri prodrla v osrčje protestnega tabora, ki se je v poldrugem mesecu deloma spremenil v začasno barakarsko naselje.
Vmes se je nasilje razširilo na drugo največje mesto Aleksandrijo in drugam. Napadenih je bilo več koptskih cerkva, kar je verjetno povračilo privržencev Muslimanske bratovščine za besede koptskega papeža Tavadrosa, ki je podprl odstavitev Mursija. Bilanca krvavega dogajanja je po podatkih ministrstva za zdravje 525 mrtvih in več kot 3700 ranjenih, Muslimanska bratovščina govori o še precej višjih številkah žrtev.
Včerajšnji dan se je v Egiptu začel mirno. V Kairu je bilo tudi po preteku policijske ure, ki traja od sedme ure zvečer do šeste ure zjutraj, zelo malo prometa. Toda Muslimanska bratovščina je napovedala nove mirne shode in proteste v podporo Mursiju. To pomeni mogoče nove spopade s policijo in vojsko, saj je notranji minister Mohamed Ibrahim dejal, da »ne bodo več dovolili nobenih zasedb nobenega trga v nobenem mestu«. Kasneje so pripadniki Muslimanske bratovščine v Kairu napadli in zažgali vladno poslopje, v Aleksandriji so si v lase skočili politično različno misleči prebivalci.
Podpredsednik Baradej odstopil
Bilanca sredinega dogajanja je tudi enomesečna razglasitev policijske ure in izrednih razmer v Kairu in desetih provincah, odprava na demokratičnih volitvah izvoljene oblasti in negotova prihodnost, v kateri bo imela vojska očitno še naprej glavno vlogo. Nekdaj preganjana prepovedana Muslimanska bratovščina se morda vrača v položaj napol legitimne opozicije, med predstavniki začasnih oblasti pa se povečuje razkol. Po posredovanju varnostnih sil je odstopil začasni podpredsednik Mohamed El Baradej z besedami, da »pred bogom ne more biti odgovoren niti za eno samo kapljo krvi«.
Sredino dogajanje je nova prelomnica v času od začetka egiptovske revolucije leta 2011. Ta je spodnesla Hosnija Mubaraka. Na prvih svobodnih predsedniških volitvah v najštevilčnejši arabski državi je nato lani zmagal islamist Mursi. V državi se je začel poglabljati razkol med Mursijem in njegovimi islamskimi zavezniki na eni strani ter bolj zmernimi muslimani, kristjani in bolj liberalno razmišljujočimi na drugi strani. Slednji so Mursiju in zaveznikom očitali, da so ugrabili revolucijo in jo izkoriščajo za islamizacijo države. Na ulicah sta se znašla dva velika tabora in državo spravila v politični pat položaj. Vojska, ki je ves čas skrbela za svoj politični vpliv in ga z nekaterimi spornimi odločitvami skušala še povečevati, se je postavila proti Mursiju in ga julija odstavila ter aretirala. Na njegov položaj je začasno nastavila pravnika Adlyja Mansourja, izvršno oblast pa začasno izročila v roke vrhovnemu ustavnemu sodišču. To je sprožilo glasne proteste Mursijevih privržencev, ki so se zasidrali na nekaterih trgih. Pred tremi tedni je vojska javno pozvala k množičnim protestom v podporo odstranitvi teh protestnih taborov. Zdaj je to storila.
ZDA odpovedale vojaške vaje
Posredovanje, predvsem pa nasilje in žrtve, so naleteli na kritike tujine, ki je še pred kratkim pozivala vojsko, naj položaj reši s kompromisom. Uporabo sile so med drugimi obsodili Evropska unija, Združeni narodi, Združene države Amerike in Vatikan. ZDA so kritizirale tudi uvedbo izrednih razmer, pod katerimi so Egipčani živeli v desetletjih Mubarakove vladavine in ki med drugim omogočajo nadzor medijev in aretacijo vsake sumljive osebe. Predsednik Barack Obama je odpovedal skupne vojaške vaje z Egiptom, nič pa se še ne ve o usodi milijardo evrov vredne letne pomoči egiptovski vojski. Turčija pa je zaradi »zelo resnega pokola« pozvala k nujnemu zasedanju varnostnega sveta. ba, agencije
