Sredi finančne krize je Avstrija sporočila, da bo do leta 2014 zaprla dve veleposlaništvi in tri generalne konzulate, tri pa je že zaprla. »Moramo se prilagoditi finančnim omejitvam zaradi varčevanja,« je dejal zunanji minister Michael Spindelegger. Avstrija, ki ima precejšnjo težo v mednarodni skupnosti zaradi domovanja številnih mednarodnih ustanov na Dunaju, se je odločila tudi za zamrznitev odpiranja novih predstavništev in tako postala nazoren primer vpliva finančne krize na diplomatske mreže po svetu.
Ta se je dotaknila diplomacij na mnogih koncih sveta. Od Grčije, Madžarske in Švedske do Filipinov, Kanade ali Avstralije države zmanjšujejo ali razmišljajo o zmanjševanju števila diplomatsko-konzularnih predstavništev v okviru varčevalnih ukrepov. Zapiranje diplomatskih predstavništev sicer ni neobičajno, čeprav med državama običajno nekoliko ohladi odnose. Toda v preteklosti so se številčnejša zaprtja diplomatsko-konzularnih predstavništev pogosto dogajala zato, ker so se države odločile predrugačiti diplomatsko mrežo zaradi novih, drugam usmerjenih interesov, kar je pomenilo, da so ob zaprtju nekaterih veleposlaništev nova odpirala drugje. Zdaj gredo ti ukrepi predvsem v zapiranja.
Švedska ob deset predstavništev
Slovenija je zaradi varčevanja zaprla veleposlaništva na Portugalskem, Švedskem, Finskem in Irskem ter konzulata v Düsseldorfu in New Yorku. Letos je sicer odprla tri konzulate, ki pa jih vodijo častni konzuli, ki delo opravljajo brezplačno in so državljani države, kjer je konzulat. Zunanji minister Karl Erjavec je napovedal odprtje vsaj enega novega veleposlaništva, najverjetneje nekje na Bližnjem vzhodu.
Sosednja Madžarska je po izbruhu krize zaprla osem konzulatov na petih različnih celinah ter tri veleposlaništva v Afriki in Aziji. Grčija, ki jo je kriza najbolj prizadela, je zaprla najmanj osem diplomatsko-konzularnih predstavništev, čeprav kritiki te odločitve poudarjajo, da grški državljani v tujini zdaj potrebujejo konzularno pomoč še bolj kot prej.
Švedska je zaprla najmanj pet veleposlaništev, Filipini deset, celo Švica je zaradi varčevanja nekoliko skrčila diplomatsko mrežo. Med državami, ki so za zaprtje kakšnega svojega diplomatsko-konzularnega predstavništva navedle krčenje proračuna zaradi krize, so tudi Portugalska, Belgija, Španija, Finska, Kuba in Ekvador.
Zanimiv trend v Sloveniji
Najbolj je v zadnjem obdobju odmevalo irsko zaprtje veleposlaništva v Vatikanu (obenem je zaprla še veleposlaništvi v Iranu in Vzhodnem Timorju). Uradni Dublin je potezo pojasnil s težavnim finančnim položajem države, a so v Vatikanu ocenili, da gre za povračilno potezo zaradi vatikanskega prikrivanja spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov Rimskokatoliške cerkve.
Nekaj držav se je v zadnjem času odločilo tudi za zaprtje veleposlaništva v Iranu. Poleg Slovenije in Irske je to storila Kanada s pojasnilom, da gre za varnostne in politične razloge, »ker je Teheran grožnja globalni varnosti«, kot je dejal zunanji minister John Baird. Iran, ki takšne zaušnice ni hotel slišati, je v javnosti ocenil, da Kanada predstavništvo zapira tudi zato, ker ima sama težave s proračunom...
Zanimivo je, da se je od izbruha krize število tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev v Sloveniji povečalo. Po podatkih zunanjega ministrstva in drugih virov je v tem času veleposlaništva v Sloveniji odprlo devet držav (Gruzija, Azerbajdžan, Iran, Venezuela, Brazilija, Albanija, Latvija, Litva, Suvereni malteški viteški red), zaprle pa so ga štiri (Švedska, Norveška, Portugalska in Ciper).
Slovenija pa ima trenutno v tujini 37 veleposlaništev, sedem stalnih predstavništev, pet generalnih konzulatov, en konzulat in en gospodarski urad. Konzulati, ki jih vodijo častni konzuli, niso všteti.
