Nezmožni doseči učinkovito soglasje o evropski politiki do sirske državljanske vojne so se zunanji ministri EU po dvanajsturnem usklajevanju zatekli k novi bizarni rešitvi. Podaljšali so vse obstoječe sankcije proti režimu Bašarja Al Asada in njegovim podpornikom, najpomembnejše vprašanje, nadaljevanje embarga na oboroževanje razvejane in razdeljene sirske opozicije, pa prepustili odločitvam posameznih držav. Velika Britanija in Francija, ki sta si močno prizadevali za ukinitev embarga, sta s tem očitno zadovoljni. Britanski zunanji minister William Hague je obvod praviloma soglasnega odločanja o tako pomembnih zunanjepolitičnih vprašanjih EU nedvoumno razumel kot konec oborožitvenega embarga, ki je bil z veljavnostjo do letošnjega prvega junija sprejet pred dvema letoma, pri tem pa priznal, da je šlo za »težko odločitev posameznih članic« v Uniji, ki je pred slabega pol leta prejela Nobelovo nagrado za mir.
Ukinitvi embarga je najbolj zavzeto nasprotovala Avstrija. »EU mora potegniti črto. Smo mirovno in ne vojno gibanje,« je opozarjal Michael Spindelegger, avstrijski zunanji minister, ki v vnašanju novega orožja v Sirijo vidi širjenje vojne vihre, ki je že do zdaj terjala več kot 80.000 življenj. London in Pariz nasprotno prav v nadzorovanem oboroževanju sirske opozicije, za katerega se intenzivno zavzemata že od lanskega novembra, vidita »mirovno misijo«, torej ukrep, ki naj bi pripeljal sirskega predsednika Asada za pogajalsko mizo z opozicijo.
Za zdaj teoretična ukinitev embarga
Zunanji ministri EU so se strinjali, da gre za zgolj teoretično ukinitev embarga na dobavo orožja Siriji, o kateri se bo na temelju sprejete ponedeljkove politične izjave odločalo na nacionalni ravni, vendar v skladu s smernicami EU. Članice so se namreč načeloma strinjale, da te možnosti »za zdaj« še ne bodo izkoristile in tja do avgusta sirska opozicija očitno ne more računati na evropsko orožje. Za julij je namreč predvidena druga mednarodna konferenca za politično rešitev sirske krize in od njenega (ne)uspeha bodo odvisni nadaljnji koraki posameznih članic EU, ki so se za zdaj uspele dogovoriti, da bodo morebitne dobaviteljice orožja sirski opoziciji morale predhodno poskrbeti za ustrezne varovalke, da to ne bi prišlo v roke skrajnim islamističnim skupinam in da bo služilo obvarovanju civilnega prebivalstva pred vojaškim in paravojaškim nasiljem.
Prepir o učinku oboroževanja razdeljene opozicije
Vsakomur je jasno, da je v kaotičnih vojnih razmerah, kakršne vladajo tudi v Siriji, to nemogoče, in da je bilo treba z nečim zlepiti kompromis med oboroževanju sirskih upornikov naklonjenima Veliko Britanijo in Francijo na eni ter s strahom pred izbruhom zares krvave vojne prežetimi Avstrijo, Češko, Švedsko in Slovaško na drugi strani. Slovenija se je pri tem umaknila pod širok plašč večine članic EU z Nemčijo na čelu, ki niso želele posegati v sedanji nabor sankcij in so čakale na kompromis. Ta pa očitno že prinaša nasproten učinek od želenega, saj je včeraj svet obšla vest iz Moskve, da bo Rusija nadaljevala prekinjeno dobavo protiletalskih raket S-300 sirskemu režimu. Kot je pojasnil namestnik ruskega obrambnega ministra Sergej Rjabkov, bi s tem odvračali možnost tujega posredovanja v Siriji, hkrati pa bodo nove rakete »stabilizacijski faktor«, ki bo nekatere »pregrete glave« pripravil do ponovnega razmisleka o vstopanju v sirski konflikt. Ni jasno, ali so s temi »pregretimi glavami« mišljene tudi izraelske oblasti, ki so pred nedavnim izvedle letalski napad na cilje v okolici Damaska.
Ruski predstavnik pri zvezi Nato Aleksander Gruško pa je dodal, da njegova država ravna »popolnoma v skladu z mednarodnim pravom« ter da z ničemer ne spreminja položaja v Siriji, saj gre »izključno za dobavo defenzivnega orožja«. Dopisnik BBC Jim Muir iz Bejruta v ruski potezi prepoznava novo zaostrovanje v mednarodni areni okoli Sirije. V tamkajšnjih diplomatskih krogih so se razširile govorice, po katerih je Moskva dobave raket ustavila v tihem dogovoru z Izraelom, da ne bo izvajal novih letalskih vpadov v Sirijo, z za zdaj še teoretičnim oborožitvenim vstopom (dela) EU v sirski konflikt pa se karte mešajo na novo. Moskva, ki si skupaj z Washingtonom prizadeva spraviti v sirski konflikt vpletene strani za ženevsko pogajalsko mizo, je tudi uradno komentirala ponedeljkovo odločitev zunanjih ministrov EU kot »manifestacijo dvojnih meril«, ki neposredno ogrožajo pogajanja. Udeležbo na konferenci je za zdaj potrdil le Asadov tabor, opozicijske sile, ki jim nikakor ne uspe najti skupnega jezika na sestankovanjih v Istanbulu, pa so neuradne roke za to že zamudile. Tiskovni predstavnik ene od grupacij, sirske nacionalne koalicije (SNC), Luaj Safi je v odločitvi EU, da ne podaljša embarga na oboroževanje, prepoznal »pozitivni korak«, za katerega pa je dejal, da je prišel prepozno in premalo odločno, da bi opozicijo zvabil k pogajalski mizi. George Jabboure Netto iz emigrantsko obarvane skupine v SNC pa je nasprotno pripravljen na pogajanja o končanju konflikta, s pogojem, da je iz njih dokončno izključen sam predsednik Asad. Tudi on je pozdravil bruseljsko odločitev, saj sta »oboroževanje opozicijske svobodne sirske armade in hkratna diplomatska prizadevanja nujna pogoja za uspešno rešitev krize«.
Konferenca še visi v zraku
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem po pariških pogovorih z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem pripravo mirovne konference o Siriji, ki jo Moskva načrtuje skupaj z ZDA, označil za zahtevno. Kerry je dodal, da sta se pogovarjala tudi o udeležencih konference, ki naj bi jo izvedli v Ženevi, ter potrdil, da dogovori o tem še potekajo in da ni znan niti datum konference. »To bo odvisno od udeležencev in odločitev, ki jih bomo morali sprejeti skupaj z našimi prijatelji in zavezniki ter Združenimi narodi,« je dodal Kerry.
Evropska unija je embargo na pošiljke orožja in vojaške opreme vsem sprtim stranem v Siriji sprejela maja 2011, februarja letos pa so jo nekoliko omilili z dovoljenjem za dobavo tako imenovane nesmrtonosne vojaške opreme za zaščito civilistov in opozicijskih sil, ki jih je EU priznala za legitimne predstavnike Sirije. Med sankcijami, ki jih Unija ohranja po ponedeljkovem sestanku, pa ostajajo prepoved za vsa sirska tovorna letala na evropskih letališčih, obvezen nadzor ladij na plovbi proti Siriji, ki bi lahko prevažale orožje, zamrznitev premoženja 54 skupinam in 179 posameznikom, vpletenim v režimsko represijo, ter prepoved izvoza tehnične opreme za opazovanje v Sirijo.
