Z zaslišanjem prvih štirih komisarskih kandidatov, Maltežana Karmenuja Velle in Švedinje Cecilie Malmström, Hrvata Nevena Mimice in Nemca Güntherja Oettingerja, so se včeraj v evropskem parlamentu začele predstavitve kandidatov nove komisarske ekipe Jean-Clauda Junckerja. Prav od teh zaslišanj, ki bodo trajala še do torka prihodnji teden, je odvisno, ali bo predlagana komisija pozneje na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta dejansko dobila tudi potrebno podporo evropskih poslancev. Med zaslišanji se bo namreč pokazalo, kateri kandidat bi lahko pomenil tako veliko oviro za različne politične skupine, da bi bila ogrožena potrditev celotne komisarske ekipe, o kateri se glasuje le v paketu. Res pa je, da »nekateri komisarski kandidati lahko pričakujejo ostrejša zaslišanja kot drugi«, ocenjuje Paul Ivan, raziskovalec na Centru za evropsko politiko (CEP).
Bratuškova odgovorila na pisna vprašanja
Vsak kandidat je evropskemu parlamentu že posredoval svoje odgovore na relativno splošna vprašanja o kompetencah in poznavanju resorja, za katerega je predlagan. Na šestih gosto tipkanih straneh komisarska kandidatka Alenka Bratušek razlaga svojo poklicno kariero, uspehe stabilizacije bančnega sistema in konsolidacije javnih financ med vodenjem vlade. Med drugim je denimo zapisala, kako zelo je ponosna, da je Sloveniji uspelo prebroditi krizo brez zunanje finančne pomoči. V odgovorih se je zavezala tudi k popolnoma neodvisnemu delovanju na položaju evropske komisarke. Glede prioritet »svojega« resorja se je Bratuškova oprla na obstoječe krovne dokumente evropske energetske politike. Poudarila je, da bo skupaj s španskim komisarskim kandidatom za energetiko Miquelom Ariasom Canetejem zagotovila zadostno oskrbo s plinom za prihajajočo zimo, če bi morebiti prišlo do motenj dobave plina iz Rusije in Ukrajine. Kot je včeraj po poročanju STA v Bruslju dejal Jerzy Buzek, predsedujoči odbora za industrijo, raziskave in energijo (ITRE), na katerem bo zaslišana Bratuškova, od kandidatke pričakuje, da bo predstavila vizijo za ta resor in pojasnila, kako namerava sodelovati z drugimi komisarji ter vse dvome o svoji komisarski kandidaturi.
Če kandidati ne bodo ponudili primernih odgovorov, bi jo Junckerju lahko zagodla eden ali dva kandidata, ocenjuje Ivan. Kljub temu zaradi tega ne pričakuje, da bi poslanci na plenarnem zasedanju zavrnili celotno komisijo. Za zdaj velja, da bo pet komisarskih kandidatov na zaslišanjih deležnih »podrobnejših« vprašanj evropskih poslancev. Ob tem pa je slišati, da med največjima poslanskima skupinama – Evropsko ljudsko stranko (ELS) ter Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) – prihaja do trenj zaradi nasprotovanja ene skupine kandidatom druge. Iskrilo naj bi se predvsem okoli dveh imen. Tako kot je za poslance S&D sporen španski kandidat za energetiko Canete (ELS) zaradi svojih povezav z naftnimi podjetji (delnice je pred zaslišanjem že prodal) in nekdanjih seksističnih izjav, je za ELS trn v peti imenovanje nekdanjega francoskega finančnega ministra Pierra Moscovicija (S&D) na položaj komisarja za finančne zadeve, davke in carine. S&D je sicer ob kadrovskih preigravanjih pred potrditvijo Jean-Clauda Junckerja zase zahteval enega od močnih finančnih resorjev, poslancem ELS pa gre v nos, da je njihov strankarski kolega Juncker tako močan resor dodelil prav francoskemu komisarskemu kandidatu, čigar država se sooča z velikimi težavami javnih financ.
Možen tudi drugi krog zaslišanj
Proces potrjevanja komisarskih kandidatov je velik preizkus za Junckerja, prav tako pa tudi za veliko koalicijo ELS in S&D v evropskem parlamentu. Za Paula Ivana v primerjavi s potrjevanjem Barrosovih komisij obstajata dve bistveni razliki. Predlagana sestava Junckerjeve ekipe je precej bolj politična kot prejšnje komisije, pravi Ivan in opozarja na drugačno politično sestavo aktualnega parlamenta z večjim številom populističnih (evroskeptičnih) strank. Velike politične skupine bodo po njegovem mnenju zato zainteresirane, da populistom ne namenijo preveč pozornosti pri potrjevanju skupine, zato naj bi komisarsko ekipo vendarle potrdile. Tega, da če bi prišlo do manjših sprememb glede posameznih kandidatov (morebitnih novih komisarskih imen ali prerazporeditve v kakšen drug resor), pa Ivan tudi ne ocenjuje za večjo težavo. Do potrditve nove komisije je predviden še drugi krog zaslišanj, in sicer če bi se Juncker po prvem krogu odločil za kakšne spremembe pri imenovanjih.