V Nemčiji so se za slovo od jedrske energije v resnici odločili že leta 2000 in dve leti kasneje so dogovor med vlado in energetskimi podjetji potrdili tudi v noveli zakona o jedrski energiji. Dve jedrski elektrarni, Stade in Obrigheim, so tako zaprli že novembra 2003.
Toda leta 2010 se je nemška vlada odločila, da popusti lobijem jedrske energije in jedrskim elektrarnam dovolila, da podaljšajo čas svojega delovanja za 8 do 14 let, odvisno od leta zgraditve. Bržkone bi tako tudi ostalo, če se marca 2011 ne bi zgodila jedrska katastrofa v Fukušimi. Kmalu zatem je nemška vlada pod taktirko Angele Merkel povsem spremenila svojo politiko do jedrskih elektrarn in se odločila za trimesečni moratorij za najstarejše jedrske elektrarne v Nemčiji. Poleti istega leta je izničila odločitev Schröderjevega kabineta in odločila, da bodo do konca leta 2022 zaprli vse jedrske elektrarne v Nemčiji. Avgusta 2011 je tako dovoljenje za obratovanje izgubilo 8 nemških jedrskih elektrarn, devet ostalih bodo do leta 2022 zaprli postopoma.
Energetski koncerni bi tveganja najraje prenesli na državo
Javnost je zaprtje jedrskih elektrarn pozdravila, v javnomnenjski raziskavi leta 2011 je 80 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se povsem strinjajo z odločitvijo vlade. Posledice te odločitve nemške vlade še zdaleč niso bile tako daljnosežne, kot so se bali sprva, zaprtje jedrskih elektrarn ni povzročilo velikega povečanja uvoza električne energije, v veliki meri so izpad nadomestili obnovljivi viri. Tako so v posebej mrzli zimi na prehodu iz leta 2011 v 2012 obnovljivi viri energije povsem nadomestili izpad jedrskih elektrarn.
Energetski koncerni E.on, RWE in EnBW so izračunali, da jih bosta zaprtje jedrskih elektrarn in varno skladiščenje jedrskih odpadkov stali okoli 30 milijard evrov, ki so jih sicer pripravljeni tudi plačati, a želijo vsa ostala tveganja prenesti na državo in s tem na davkoplačevalca.
Drago za navadne smrtnike, poceni za industrijo
Nemški tednik Spiegel je poročal, da se trije največji energetski koncerni zavzemajo za to, da bi tveganje zaprtja jedrskih elektrarn prenesli na državo v obliki nekakšne slabe banke. Pogovori o tem naj bi po navedbah neimenovanega vira iz pristojnega ministrstva že potekali.
Kanclerka Angela Merkel je takšne navedbe zanikala in dejala, da o tej temi za zdaj ni ne pogajanj ne kakršnih koli dogovorov. Ministrica za okolje Barbara Hendricks iz vrst nemški socialdemokratov pa je zavrnila vse možnosti, da bi za takšne namene ustanovili poseben sklad, ter poudarila, da vsa odgovornost za zaprtje jedrskih elektrarn leži na ramenih energetskih podjetij.
Ob tem se je znova razvnela diskusija o nadvse dragi električni energiji za zasebne potrošnike, medtem ko jo velik del nemške industrije plačuje po subvencionirani ceni. Minister za gospodarstvo je namreč pred nedavnim še razširil seznam podjetij z nižjo dobavno ceno električne energije in pri tem pozabil, kako visoko plačujejo zasebni potrošniki. vau
