Abadi je trenutno namestnik predsednika parlamenta. V Iraku se sicer najvišji politični položaji delijo med tri glavne skupnosti v Iraku - predsednik parlamenta je sunit, premier šiit in predsednik države Kurd. Maliki je na čelu vlade že dva mandata in je v preteklosti zatrjeval, da si tretjega ne želi. A zdaj si je premislil in zahteva zase mandat za sestavo vlade, čeprav temu mnogi ostro nasprotujejo. Med drugim mu namreč očitajo, da je s svojo sektaško politiko sokriv za razmah skrajnežev iz Islamske države (IS) na severu Iraka.
Med temi je tudi iraški predsednik Fuad Masum, ki mu zato ni želel podeliti mandata za sestavo vlade, zaradi česar mu je Maliki zagrozil s tožbo. Obenem je dal premier v nedeljo zvečer na strateške položaje v Bagdadu namestiti varnostne sile, zaradi česar naj bi v prestolnici vladale razmere, podobne izrednim.
Nuri al Maliki je danes napovedal tožbo zoper predsednika države Fuada Masuma, ker da je s tem, ko ga ni vnovič imenoval za premierja, kršil ustavo. (Foto: Reuters)
Ostra kritika ZDA
S tem si je med drugim prislužil ostro kritiko ZDA, ki so izrekle podporo Masumu. Ameriški zunanji minister John Kerry je Malikija posvaril, naj ne povzroča težav. »Med šiiti je zelo zelo jasno, da imajo tri kandidate za premiera. Med njimi ni Malikija,« je dejal Kerry in spomnil, da je proces oblikovanja vlade bistven ohranitev stabilnosti in miru v Iraku.
Iraško zvezno sodišče je v okviru konflikta med Malikijem in Masumom odločilo v prid prvega, saj je njegova koalicija največja v parlamentu in v skladu z iraško ustavo ima kot taka pravico, da oblikuje novo vlado, poročanje državne televizije povzemajo tuje tiskovne agencije. A čeprav je njegova koalicija osvojila večino, številni predstavniki druge strani zahtevajo njegov odstop. Med drugim mu spričo sektaške politike pripisujejo krivdo za razmah skrajnežev iz Islamske države (IS) na severu Iraka.
(Foto: Reuters)
Zaskrbljenost mednarodne skupnosti
Skrajneži iz Islamske države so danes naredili korak naprej, saj so v ključnem mestu Džalavla okoli 130 kilometrov severovzhodno od Bagdada porazili kurdske pešmerge. V ostrih dvodnevnih spopadih so poleg tega ubili najmanj 10 kurdskih borcev, okoli 80 pa ranili.
Zaradi vedno hujše krize na severu Iraka, kjer Islamska država v svojem pohodu pobija in z domov preganja kristjane in pripadnike verske manjšine jazidov, je sprožila zaskrbljenost mednarodne skupnosti. Francija in Velika Britanija sta tako napovedali podporo s strani ZDA vodeni operaciji za pomoč iraškim civilistom na begu pred skrajneži.
(Foto: Reuters)
Francija je na EU danes zato naslovila zahtevo po »mobilizaciji« spričo prošnje iraških Kurdov po oborožitvi, ki jo potrebujejo v boju proti džihadistom. »Ključnega pomena je, da se EU z današnjim dnem mobilizira in odgovori na ta poziv na pomoč,« je v pismu z današnjim datumom medtem še zapisal vodja francoske diplomacije Laurent Fabius. Pojasnil je, da je predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani poudaril, da morajo imeti Kurdi za boj proti teroristični skupini Islamska država nujno na voljo orožje in strelivo.
ZDA so začele pošiljati orožje in strelivo obrambnim silam iraških Kurdov, ki se bojujejo proti napredovanju skrajnežev, so danes potrdili na ameriškem State Departmentu. Medtem se je Nemčija odločila, da orožja Kurdom ne bo pošiljala in bo nudila le humanitarno pomoč.
Podpiranje kurdskih oboroženih sil oz. pešmerg bi sicer lahko zapletlo odnose ZDA z iraško vlado v Bagdadu, ki se sicer prav tako bojuje proti džihadistom, a ima napete odnose s Kurdi.
Zločini proti človečnosti
Američani naj bi v preteklih dneh v zračnih napadih ubili številne sunitske skrajneže iz vrst IS. Ti naj bi sicer včeraj na gori Sindžar, kamor se je zateklo na deset tisoče predstavnikov manjšin (ZN so ocenili, da naj bi se jih tja zateklo od 15.000 do 55.000), pobili vsaj 500 jazidov, nekatere naj bi žive zakopali, zasužnjili pa so tudi na stotine žensk. Številni so umrli tudi zaradi lakote, žeje in ekstremnih temperatur. Generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi jih je danes zaradi tega obtožil zločinov proti človečnosti. Zahteval je, da se krivce privede pred roko pravice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
(Foto: Reuters)
Ko so se sunitski skrajneži prvič pojavili v vasi jazidov, so ti imeli tri možnosti: ostati, se spreobrniti v islam in se priključiti skrajnežem; ostati in tvegati zapor ali smrt, ali pa pobegniti ter tvegati smrt zaradi lakote in žeje. »V določenem trenutku si je 15 ljudi delilo nekaj več kot pet litrov vode,« je za CNN povedal jazid Tariq, ki se je z okoli 300 družinami odločil za beg.
Ne le kriza, ampak katastrofa
»Ne govorimo več o krizi, ampak o katastrofi,« je jasen. Za CNN je še povedal, da je na gori Sindžar umrlo med 500 in 1000 ljudi. »Videl sem, kako so ljudje od utrujenosti in praznih želodcev popadali na tla. Na lastne oči sem videl, kako so se psi hranili s trupli ljudi,« se spominja, trenutno pa se nahaja v vasi »sredi ničesar«, kjer je zaenkrat varen, a nevarnost še nikakor ni minila.
Še vedno pa ga skrbi za mnoge, ki ostajajo na gori. »Na Sindžarju je zagotovo ujetih še okoli 20.000 družin. Če jim nihče ne bo pomagal s hrano in vodo, bodo umrli,« se boji.
(Foto: Reuters)
Sunitski skrajneži, pripadniki IS, so izredno močni tudi na vzhodu Sirije, saj nadzorujejo skoraj tretjino ozemlja – povečini ruralna območja na zahodu in vzhodu države. Različne manjše vstaje skušajo zadušiti z javnim obešenjem nasprotnikov in pokoli ostalih. V zadnjih nekaj dneh je na takšen način umrlo najmanj 25 ljudi, so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice.
