Pogodbo bi morala v četrtek sprejeti s konsenzom, vendar to ni bilo mogoče zaradi veta omejenih držav. Predstavnik Mehike je nato predlagal, da pogodbo vseeno sprejmejo, ker ni jasne definicije konsenza, vendar je predstavnik Rusije temu nasprotoval.
Ker velika večina članic ZN podpira pogodbo, bodo generalnemu sekretarju ZN Banu Ki Moonu poslali osnutek pogodbe in pisno prošnjo, naj pogodbo pošlje pred GS ZN. To se bo morda zgodilo že 2. aprila, ko bo predsedujoč pogajanjem, Avstralec Peter Woolcott podal svoje poročilo.
Pogodba bo tako sprejeta, veljala pa bo, ko jo bo ratificiralo 50 držav. Lani so potrditvi pogodbe nasprotovale velike države na čelu z ZDA, Rusijo in Kitajsko, tokrat pa so bile proti države, ki v mednarodni skupnosti veljajo za "malopridne" in proti katerim so že sprejete prepovedi trgovine z orožjem.
Iran se je pritoževal, da pogodba zanemarja legitimne zahteve za prepoved transferjev orožja agresorjem. Severna Koreja meni, da pogodba ščiti izvoznike, kot so ZDA, in diskriminira uvoznike. Sirija pogodbi nasprotuje, ker ni jasne prepovedi prodaje orožja "nedržavnim" dejavnikom, npr. upornikom proti režimu njenega predsednika Bašarja al Asada.
Osnutek pogodbe so pozdravile mednarodne organizacije za zaščito človekovih pravic, ki pravijo, da sicer ni popoln, vendar je boljši od prejšnjih. Organizacije Amnesty International, Oxfam in Control Arms so sporočile, da je osnutek boljši od prejšnjih in lahko zmanjša oborožene spopade ter kršitve človekovih pravic, če bodo seveda države spoštovale določila pogodbe.
Pogajanja o regulaciji trgovine s konvencionalnim orožjem so postala možna šele od leta 2009, ko je v ZDA prevzel oblast demokrat Barack Obama. Vendar so bile ZDA lani med tistimi državami, ki so onemogočile sprejetje iste pogodbe za regulacijo 70 milijard dolarjev na leto vredne trgovine.
ZDA so ugovarjale pomanjkljivi opredelitvi regulacije trgovine s strelivom in zadnji osnutek pogodbe te zadržke domnevno odpravlja. Pogodba regulira tanke, oklepnike, topništvo, bojna letala, helikopterje, bojne ladje, raketne sisteme ter lahko in majhno orožje. Ne zajema pa regulacijo brezpilotnih letal in granat.
Pogodba z ničemer ne bo posegala v ustavno pravico Američanov do njihovega orožja, saj zadeva le mednarodno trgovino, čeprav bo od držav zahtevala, da doma vodijo ustrezno statistiko o prodaji. Za orožarski lobi je vsak nadzor nedopusten.
"Pomanjkanja vladavine prava v trgovini z orožjem ni mogoče razložiti," je ob začetku pogajanj pred več kot tednom dni Ban in predvsem velike sile pozval h kompromisom. "Imamo vse mogoče standarde, ki regulirajo vse od majic do paradižnikov in pohištva, vendar nimamo standardov za trgovino z orožjem," je dejal Ban.
Pobudniki večjega nadzora nad sredstvi, ki na leto pobijejo pol milijona ljudi, med katerimi je od samega začetka tudi Slovenija, so v pogodbo dodali tudi določilo, ki zahteva od držav, da preverijo, komu ga prodajajo in zagotovijo, da ne bo končalo v rokah teroristov, organiziranega kriminala in ne bo uporabljeno za kršitve človekovih pravic.
